Page 629 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 629
2.2.5 Materni jezik očeta 629
Prvo merjenje:
– Iz podatkov lahko opazimo, da materni jezik očeta pri učenkah_cih in
dijakih_njah največ razlik prikazuje pri notranjih in zunanjih virih ter
kazalnikih pozitivnega razvoja mladih.
– Pri prvem merjenju virov lahko opazimo, da so pomembne razlike pri
vseh merjenih virih, razen pri opolnomočenju. Prav tako lahko opazi-
mo, da do pomembnih razlik prihaja med notranjimi in zunanjimi viri
pri medsebojni primerjavi skupin jezikov, kot so slovenščina in hrvašči-
na, slovenščina in albanščina, hrvaščina in bosanščina, hrvaščina in al-
banščina. Večinoma vse lastnosti prikazujejo enak trend, in sicer o več-
ji podpori, mejah in pričakovanjih, konstruktivni rabi časa, zavezanosti
učenju, pozitivnih vrednotah, socialnih spretnostih in pozitivni identi-
teti poročajo tisti udeleženci_ke, katerih očetje kot materni jezik govo-
rijo albanščino, sledijo bosanščina, hrvaščina in nazadnje slovenščina.
– Zelo podobno odražajo tudi odgovori udeleženk_cev pri kazalnikih
pozitivnega razvoja mladih, kjer se je vseh pet kazalnikov izkazalo za
statistično pomembne, po navadi v parih jezikov, ki jih govorijo očetje
učenk_cev in dijakov_inj kot prvi jezik: slovenščina in albanščina, bo-
sanščina in albanščina, hrvaščina in albanščina, srbščina in albanščina,
bosanščina in hrvaščina, hrvaščina in albanščina. Največ kompeten-
tnosti, karakterja, skrbi, samozavesti in povezanosti izkazujejo udele-
ženke_ci, katerih očetje kot prvi jezik govorijo albanščino, sledijo bo-
sanščina, hrvaščina in nazadnje slovenščina.
– Povzamemo lahko, da kažejo spremembe oziroma razlike pri primerja-
vi različnih vprašalnikov v isto smer maternih jezikov očetov.
Drugo merjenje:
– Za drugo merjenje je mogoče oblikovati enake zaključke kot pri prvem
merjenju, razlike se namreč pojavljajo med enakimi pari jezikov, prav
tako gredo aritmetične sredine v enako smer z najvišje izraženimi la-
stnostmi podpore, mej in pričakovanj, konstruktivne rabe časa, zave-
zanosti učenju, pozitivnih vrednot, socialnih spretnosti in pozitivne
identitete med posamezniki_cami, katerih očetje govorijo albansko,
in tako naprej do najnižje aritmetične sredine pri slovensko govorečih
očetih.
– Zelo podobno kot v prvem valu, se tudi odgovori udeleženk_cev v
drugem valu pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladih, pri vseh kazal-
nikih, razen kompetentnosti izkažejo za statistično pomembne, po na-
vadi v parih jezikov, ki jih govorijo očetje učenk_cev in dijakov_inj kot
jezikovni kontekst
Prvo merjenje:
– Iz podatkov lahko opazimo, da materni jezik očeta pri učenkah_cih in
dijakih_njah največ razlik prikazuje pri notranjih in zunanjih virih ter
kazalnikih pozitivnega razvoja mladih.
– Pri prvem merjenju virov lahko opazimo, da so pomembne razlike pri
vseh merjenih virih, razen pri opolnomočenju. Prav tako lahko opazi-
mo, da do pomembnih razlik prihaja med notranjimi in zunanjimi viri
pri medsebojni primerjavi skupin jezikov, kot so slovenščina in hrvašči-
na, slovenščina in albanščina, hrvaščina in bosanščina, hrvaščina in al-
banščina. Večinoma vse lastnosti prikazujejo enak trend, in sicer o več-
ji podpori, mejah in pričakovanjih, konstruktivni rabi časa, zavezanosti
učenju, pozitivnih vrednotah, socialnih spretnostih in pozitivni identi-
teti poročajo tisti udeleženci_ke, katerih očetje kot materni jezik govo-
rijo albanščino, sledijo bosanščina, hrvaščina in nazadnje slovenščina.
– Zelo podobno odražajo tudi odgovori udeleženk_cev pri kazalnikih
pozitivnega razvoja mladih, kjer se je vseh pet kazalnikov izkazalo za
statistično pomembne, po navadi v parih jezikov, ki jih govorijo očetje
učenk_cev in dijakov_inj kot prvi jezik: slovenščina in albanščina, bo-
sanščina in albanščina, hrvaščina in albanščina, srbščina in albanščina,
bosanščina in hrvaščina, hrvaščina in albanščina. Največ kompeten-
tnosti, karakterja, skrbi, samozavesti in povezanosti izkazujejo udele-
ženke_ci, katerih očetje kot prvi jezik govorijo albanščino, sledijo bo-
sanščina, hrvaščina in nazadnje slovenščina.
– Povzamemo lahko, da kažejo spremembe oziroma razlike pri primerja-
vi različnih vprašalnikov v isto smer maternih jezikov očetov.
Drugo merjenje:
– Za drugo merjenje je mogoče oblikovati enake zaključke kot pri prvem
merjenju, razlike se namreč pojavljajo med enakimi pari jezikov, prav
tako gredo aritmetične sredine v enako smer z najvišje izraženimi la-
stnostmi podpore, mej in pričakovanj, konstruktivne rabe časa, zave-
zanosti učenju, pozitivnih vrednot, socialnih spretnosti in pozitivne
identitete med posamezniki_cami, katerih očetje govorijo albansko,
in tako naprej do najnižje aritmetične sredine pri slovensko govorečih
očetih.
– Zelo podobno kot v prvem valu, se tudi odgovori udeleženk_cev v
drugem valu pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladih, pri vseh kazal-
nikih, razen kompetentnosti izkažejo za statistično pomembne, po na-
vadi v parih jezikov, ki jih govorijo očetje učenk_cev in dijakov_inj kot
jezikovni kontekst
