Page 630 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 630
prvi jezik: slovenščina in albanščina, bosanščina in albanščina, hrva-
ščina in albanščina, srbščina in albanščina, bosanščina in hrvaščina. O
največ kompetentnosti, karakterja, skrbi, samozavesti in povezanosti
poročajo udeleženke_ci, katerih očetje kot prvi jezik govorijo alban-
ščino, sledijo bosanščina, hrvaščina in nazadnje slovenščina.
– V drugem merjenju v ospredje stopijo tudi spremenljivke, ki se nana-
šajo na zavzemanje perspektive, anksioznost, pripadnost, različnost in
prispevanje. Tokrat se med razlikami v skupinah pojavi tudi makedon-
ščina (najpogostejši pari so sicer: slovenščina in makedonščina, slo-
venščina in albanščina, bosanščina in makedonščina, bosanščina in
albanščina). Najvišje povprečje pri zavzemanju perspektive, pripadno-
sti, različnosti in prispevanju dosegajo udeleženke_ci, katerih prvi je-
zik očetov je makedonščina, sledijo albanščina, bosanščina in nazad-
nje slovenščina.
Tretje merjenje:
630 – V tretjem merjenju statistično pomembne razlike kažeta le samoza-
vest in karakter znotraj kazalnikov pozitivnega razvoja mladih. Pri sa-
mozavesti so razlike med albanščino in hrvaščino, medtem ko pri ka-
rakterju obstajajo razlike med albanščino, bosanščino in slovenščino.
Najvišje povprečje imajo tisti, katerih materni oz. prvi jezik očetov je al-
banščina, sledi bosanščina in nazadnje slovenščina.
Četrto merjenje:
– V četrtem merjenju se kot statistično pomembna med kazalniki pozi-
tivnega razvoja mladih izkazuje le skrb. Razlike se kažejo pri primerjavi
makedonščine s slovenščino in hrvaščino, pri čemer več skrbi izkazu-
jejo tisti udeleženci_ke, katerih prvi oz. materni jezik očetov je make-
donščina, sledi hrvaščina in nazadnje slovenščina.
Skupne ugotovitve:
– Pri prečnem pregledu pridobljenih ugotovitev lahko zaključimo, da
ima materni jezik očeta najverjetneje velik vpliv pri pojasnjevanju ko-
ličine ali stopnje izraženosti notranjih in zunanjih virov ter kazalnikov,
merjenih v okviru pozitivnega razvoja mladih. Pri tem je treba izposta-
viti, da so ti rezultati vidni le v prvem in drugem merjenju, medtem ko
drugi dve merjenji tega v celoti ne potrjujeta. Slednji kažeta podporo
le kazalnikom pozitivnega razvoja mladih, pri čemer niti tukaj kazalni-
ki med merjenima točkama niso enaki. Razlike v povprečjih med vsemi
statistično značilnimi spremenljivkami kažejo v isto smer, in sicer po
navadi o najvišjih vrednostih poročajo posamezniki_ce, katerih mater-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
ščina in albanščina, srbščina in albanščina, bosanščina in hrvaščina. O
največ kompetentnosti, karakterja, skrbi, samozavesti in povezanosti
poročajo udeleženke_ci, katerih očetje kot prvi jezik govorijo alban-
ščino, sledijo bosanščina, hrvaščina in nazadnje slovenščina.
– V drugem merjenju v ospredje stopijo tudi spremenljivke, ki se nana-
šajo na zavzemanje perspektive, anksioznost, pripadnost, različnost in
prispevanje. Tokrat se med razlikami v skupinah pojavi tudi makedon-
ščina (najpogostejši pari so sicer: slovenščina in makedonščina, slo-
venščina in albanščina, bosanščina in makedonščina, bosanščina in
albanščina). Najvišje povprečje pri zavzemanju perspektive, pripadno-
sti, različnosti in prispevanju dosegajo udeleženke_ci, katerih prvi je-
zik očetov je makedonščina, sledijo albanščina, bosanščina in nazad-
nje slovenščina.
Tretje merjenje:
630 – V tretjem merjenju statistično pomembne razlike kažeta le samoza-
vest in karakter znotraj kazalnikov pozitivnega razvoja mladih. Pri sa-
mozavesti so razlike med albanščino in hrvaščino, medtem ko pri ka-
rakterju obstajajo razlike med albanščino, bosanščino in slovenščino.
Najvišje povprečje imajo tisti, katerih materni oz. prvi jezik očetov je al-
banščina, sledi bosanščina in nazadnje slovenščina.
Četrto merjenje:
– V četrtem merjenju se kot statistično pomembna med kazalniki pozi-
tivnega razvoja mladih izkazuje le skrb. Razlike se kažejo pri primerjavi
makedonščine s slovenščino in hrvaščino, pri čemer več skrbi izkazu-
jejo tisti udeleženci_ke, katerih prvi oz. materni jezik očetov je make-
donščina, sledi hrvaščina in nazadnje slovenščina.
Skupne ugotovitve:
– Pri prečnem pregledu pridobljenih ugotovitev lahko zaključimo, da
ima materni jezik očeta najverjetneje velik vpliv pri pojasnjevanju ko-
ličine ali stopnje izraženosti notranjih in zunanjih virov ter kazalnikov,
merjenih v okviru pozitivnega razvoja mladih. Pri tem je treba izposta-
viti, da so ti rezultati vidni le v prvem in drugem merjenju, medtem ko
drugi dve merjenji tega v celoti ne potrjujeta. Slednji kažeta podporo
le kazalnikom pozitivnega razvoja mladih, pri čemer niti tukaj kazalni-
ki med merjenima točkama niso enaki. Razlike v povprečjih med vsemi
statistično značilnimi spremenljivkami kažejo v isto smer, in sicer po
navadi o najvišjih vrednostih poročajo posamezniki_ce, katerih mater-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
