Page 632 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 632
– V četrtem merjenju se je za statistično značilno izkazala le telesna vik-
timizacija pri primerjavi skupin, kjer so posamezniki_ce zapisali, da nji-
hovi očetje govorijo bodisi en tuj jezik bodisi tri. Nadalje se je pri pri-
merjavi aritmetičnih sredin izkazalo, da tisti_e, kateri očetje govorijo
en tuj jezik, poročajo o višjem povprečju ali o več telesne viktimizacije.
Skupne ugotovitve:
– Pri prečnem pregledu rezultatov lahko opazimo, da se je v prvem mer-
jenju za število jezikov, ki jih govorijo očetje, največ razlik pokazalo
pri notranjih in zunanjih virih ter kazalnikih pozitivnega razvoja mla-
dih. Ta trend se začne obračati že v drugem merjenju, kjer vidimo več
razlik pri nasilju in viktimizaciji, ter v tretjem merjenju pri povečanem
obsegu pri empatiji, dimenzijah anksioznosti, pripadnosti, različnos-
ti in prispevanju. V četrtem merjenju ta spremenljivka ne razlikuje po-
membno med skupinami. Prav tako lahko zapišemo, da je slednje zelo
nekonsistentno med merjenji, kar lahko indicira na težave pri merjenju
632 ali pa majhno napovedno ali razlagalno vrednost.
2.2.7 Jeziki, ki jih učenke_ci in dijaki_nje govorijo doma
Pri jezikih, ki jih učenke_ci in dijaki_nje govorijo doma, smo spremenljivko za-
radi načina kodiranja podatkov oblikovali s pomočjo števila govorjenih jezikov
doma in ne jezikovnih skupin, ki jih učenke_ci in dijaki_nje uporabljajo kot do-
mači jezik.
Prvo merjenje:
– V prvem merjenju se je za statistično pomembno izkazala le različnost,
natančneje razlika med skupinami, ki govorijo tri jezike v primerjavi s
skupino, ki govori enega ali dva jezika. Smer primerjave kaže na višje
povprečje pri posameznicah_kih, pri katerih doma govorijo tri različne
jezike.
Drugo merjenje:
– V drugem merjenju izstopajo razlike pri nasilju in viktimizaciji, prav ta-
ko se kot pomembni izkažejo skoraj vsi štirje zunanji viri, razen kon-
struktivne rabe časa. Vidimo lahko izoblikovanje dveh skupin, in sicer
pri opolnomočenju, podpori, mejah in pričakovanjih ter povezanosti
višje povprečje dosegajo posameznice_ki, ki doma govorijo dva tuja
jezika, medtem ko je trend obrnjen pri nasilnem vedenju, besednem,
odnosnem in spletnem nasilju, spletni viktimizaciji ter pripadnosti – tu
dosegajo višji rezultat tisti, ki govorijo le materni jezik.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
timizacija pri primerjavi skupin, kjer so posamezniki_ce zapisali, da nji-
hovi očetje govorijo bodisi en tuj jezik bodisi tri. Nadalje se je pri pri-
merjavi aritmetičnih sredin izkazalo, da tisti_e, kateri očetje govorijo
en tuj jezik, poročajo o višjem povprečju ali o več telesne viktimizacije.
Skupne ugotovitve:
– Pri prečnem pregledu rezultatov lahko opazimo, da se je v prvem mer-
jenju za število jezikov, ki jih govorijo očetje, največ razlik pokazalo
pri notranjih in zunanjih virih ter kazalnikih pozitivnega razvoja mla-
dih. Ta trend se začne obračati že v drugem merjenju, kjer vidimo več
razlik pri nasilju in viktimizaciji, ter v tretjem merjenju pri povečanem
obsegu pri empatiji, dimenzijah anksioznosti, pripadnosti, različnos-
ti in prispevanju. V četrtem merjenju ta spremenljivka ne razlikuje po-
membno med skupinami. Prav tako lahko zapišemo, da je slednje zelo
nekonsistentno med merjenji, kar lahko indicira na težave pri merjenju
632 ali pa majhno napovedno ali razlagalno vrednost.
2.2.7 Jeziki, ki jih učenke_ci in dijaki_nje govorijo doma
Pri jezikih, ki jih učenke_ci in dijaki_nje govorijo doma, smo spremenljivko za-
radi načina kodiranja podatkov oblikovali s pomočjo števila govorjenih jezikov
doma in ne jezikovnih skupin, ki jih učenke_ci in dijaki_nje uporabljajo kot do-
mači jezik.
Prvo merjenje:
– V prvem merjenju se je za statistično pomembno izkazala le različnost,
natančneje razlika med skupinami, ki govorijo tri jezike v primerjavi s
skupino, ki govori enega ali dva jezika. Smer primerjave kaže na višje
povprečje pri posameznicah_kih, pri katerih doma govorijo tri različne
jezike.
Drugo merjenje:
– V drugem merjenju izstopajo razlike pri nasilju in viktimizaciji, prav ta-
ko se kot pomembni izkažejo skoraj vsi štirje zunanji viri, razen kon-
struktivne rabe časa. Vidimo lahko izoblikovanje dveh skupin, in sicer
pri opolnomočenju, podpori, mejah in pričakovanjih ter povezanosti
višje povprečje dosegajo posameznice_ki, ki doma govorijo dva tuja
jezika, medtem ko je trend obrnjen pri nasilnem vedenju, besednem,
odnosnem in spletnem nasilju, spletni viktimizaciji ter pripadnosti – tu
dosegajo višji rezultat tisti, ki govorijo le materni jezik.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
