Page 623 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 623
kovanja, pri obeh ju več izkazujejo albansko govoreči udeleženke_ci v 623
primerjavi s slovenskimi.
– Pri notranjih virih se statistična značilnost kaže pri pozitivnih vredno-
tah in socialnih spretnostih, pri tem je treba izpostaviti, da razlik med
skupinami pri obeh v tretjem merjenju ni bilo mogoče opaziti. Razlike
se pojavljajo med različno govorečimi, in sicer med slovenskimi, bo-
sanskimi, albanskimi in makedonskimi udeleženkami_ci. Trend pov-
prečij je pri vseh zelo podoben, namreč najmanj o obeh lastnostih po-
ročajo tisti, katerih materni jezik je slovenščina.
– Pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladih skozi merjenja vidimo po-
časno izgubljanje statistične moči med kazalniki, in sicer so v prvem
valu pomembni vsi, nato v drugem odpade kompetentnost, v tretjem
merjenju sledita samozavest in povezanost. Izpostaviti je smiselno ve-
liko statističnih razlik ravno pri spremenljivki karakter, ki kaže določe-
no osebnostno lastnost mladih, oblikovano tudi delno z izkušnjami,
predvsem pa je pogojen s kulturo, torej z vrednotami, navadami in
običaji, ki jih posameznik_ca prejme od staršev oz. iz družinskega oko-
lja. Pri tem vidimo, da so pri slovensko govorečih udeleženkah_cih gle-
de na povprečja oz. izraženo lastnost vrednosti najnižje.
– Na novo se pojavijo razlike v nasilju in odnosnem nasilju, a zgolj v tret-
jem merjenju. To velja za bosansko in slovensko govoreče udeležen-
ke_ce, pri čemer so slednji zapisali, da izkušajo več nasilja.
– Pri empatiji, anksioznosti, pripadnosti, različnosti in prispevanju v
ospredje stopajo zelo različne spremenljivke glede na merjenja. Vzpo-
rednic med podatki vseh treh merjenj ni mogoče prikazati.
2.2.2 Tuji jeziki, ki jih govorijo udeleženke_ci1
Prvo merjenje:
− V prvem merjenju lahko vidimo, da število jezikov, ki jih govorijo ude-
leženke_ci, najbolj vpliva na spremenljivke oz. stanja merjena z vpra-
šalnikom o nasilju in viktimizaciji.
− Pri notranjih virih je edina spremenljivka, ki je pokazala razlike, zaveza-
nost učenju, pri čemer je največ razlik opaziti med enim in več jezikov.
Razmerje povprečij je zelo podobno smiselnemu trendu opravil, in si-
cer bolj kot so zavezani učenju, več jezikov so zapisali, da govorijo.
− Zelo podobne razlike je opaziti pri karakterju, kjer se vse skupine razli-
kujejo od udeleženk_cev, ki ne govorijo nobenega tujega jezika. Naj-
1 Primerjave so bile narejene med učenci_kami, ki so zapisali, da govorijo štiri, tri, dva, en jezik ali
nobenega (dodatnega) jezika razen maternega.
jezikovni kontekst
primerjavi s slovenskimi.
– Pri notranjih virih se statistična značilnost kaže pri pozitivnih vredno-
tah in socialnih spretnostih, pri tem je treba izpostaviti, da razlik med
skupinami pri obeh v tretjem merjenju ni bilo mogoče opaziti. Razlike
se pojavljajo med različno govorečimi, in sicer med slovenskimi, bo-
sanskimi, albanskimi in makedonskimi udeleženkami_ci. Trend pov-
prečij je pri vseh zelo podoben, namreč najmanj o obeh lastnostih po-
ročajo tisti, katerih materni jezik je slovenščina.
– Pri kazalnikih pozitivnega razvoja mladih skozi merjenja vidimo po-
časno izgubljanje statistične moči med kazalniki, in sicer so v prvem
valu pomembni vsi, nato v drugem odpade kompetentnost, v tretjem
merjenju sledita samozavest in povezanost. Izpostaviti je smiselno ve-
liko statističnih razlik ravno pri spremenljivki karakter, ki kaže določe-
no osebnostno lastnost mladih, oblikovano tudi delno z izkušnjami,
predvsem pa je pogojen s kulturo, torej z vrednotami, navadami in
običaji, ki jih posameznik_ca prejme od staršev oz. iz družinskega oko-
lja. Pri tem vidimo, da so pri slovensko govorečih udeleženkah_cih gle-
de na povprečja oz. izraženo lastnost vrednosti najnižje.
– Na novo se pojavijo razlike v nasilju in odnosnem nasilju, a zgolj v tret-
jem merjenju. To velja za bosansko in slovensko govoreče udeležen-
ke_ce, pri čemer so slednji zapisali, da izkušajo več nasilja.
– Pri empatiji, anksioznosti, pripadnosti, različnosti in prispevanju v
ospredje stopajo zelo različne spremenljivke glede na merjenja. Vzpo-
rednic med podatki vseh treh merjenj ni mogoče prikazati.
2.2.2 Tuji jeziki, ki jih govorijo udeleženke_ci1
Prvo merjenje:
− V prvem merjenju lahko vidimo, da število jezikov, ki jih govorijo ude-
leženke_ci, najbolj vpliva na spremenljivke oz. stanja merjena z vpra-
šalnikom o nasilju in viktimizaciji.
− Pri notranjih virih je edina spremenljivka, ki je pokazala razlike, zaveza-
nost učenju, pri čemer je največ razlik opaziti med enim in več jezikov.
Razmerje povprečij je zelo podobno smiselnemu trendu opravil, in si-
cer bolj kot so zavezani učenju, več jezikov so zapisali, da govorijo.
− Zelo podobne razlike je opaziti pri karakterju, kjer se vse skupine razli-
kujejo od udeleženk_cev, ki ne govorijo nobenega tujega jezika. Naj-
1 Primerjave so bile narejene med učenci_kami, ki so zapisali, da govorijo štiri, tri, dva, en jezik ali
nobenega (dodatnega) jezika razen maternega.
jezikovni kontekst
