Page 621 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 621
rani jeziki večinoma predstavljajo domače jezike, pri čemer so bosanščina, 621
srbščina, hrvaščina, albanščina in makedonščina najbolj razširjeni jeziki prise-
ljenk_cev v Sloveniji. V to skupino bi verjetno spadali udeleženke_ci, ki so kot
J2 navedli slovenščino. Hkrati bi izpostavile, da je glede na prikazane deleže
evidentno, zakaj v nadaljevanju predstavljamo statistično pomembnost zgolj
izpostavljenih jezikovnih skupin, saj je v drugih premalo udeleženk_cev za iz-
vedbo testov.
Izpostaviti velja še skupino udeleženk_cev, ki govorijo tri jezike (v nadalje-
vanju J3). Tam je bil najpogosteje izbrani J3 nemščina (N = 555; 50,9 %), sledijo
angleščina (N = 171; 15,7 %), hrvaščina (N = 121; 11,1 %), španščina (N = 77; 7,1 %),
francoščina (N = 40; 3,7 % ), srbščina (N = 28; 2,6 %), ruščina (N = 23; 2,1 %), slo-
venščina (N = 21; 1,9 %), bosanščina (N = 20; 1,8 %), italijanščina (N = 17; 1,6 %)
itd. Pogosta izbira nemščine kot J3 je skladna z dejstvom, da je nemščina naj-
pogosteje izbrana kot drugi tuji jezik v osnovnošolskem in srednješolskem izo-
braževanju v Sloveniji (Eurydice, 2017).
V skupini jezikov, ki se govorijo doma, sta bili poleg slovenščine (N = 1794;
90,42 %) najpogostejši angleščina in bosanščina (oba z N = 85; 4,74 %), sledi-
li so srbščina (N = 57; 3,18 %), albanščina (N = 35; 1,95 %), hrvaščina (N = 33; 1,84
%), makedonščina (N = 16; 0,89 %), ruščina (N = 10; 0,56 %) itd.
Če povzamemo jezikovni kontekst demografskega dela vprašalnika: le 13
udeleženk_cev (0,5 %) je poročalo, da govorijo samo en (tj. prvi) jezik, med-
tem ko kar 1833 (92,4 %), udeleženk_cev govori (tj. uporablja) vsaj en jezik po-
leg prvega jezika, 1091 (55 %) udeleženk_cev poleg prvega jezika govori še vsaj
dva jezika, 367 (18,5 %) udeleženk_cev pa še vsaj tri jezike. Prevladujoče samo-
zaznavanje udeleženk_cev glede rabe jezika/jezikov je torej dvo-/večjezično,
pri čemer se več jezikov govori ne samo v izobraževalnih okoljih, temveč tu-
di doma.
Komentar rezultatov od prvega do četrtega vala meritev smo oblikovale
glede na merjene postavke:
2.2.1 Materni jezik udeleženk_cev
Prvo merjenje:
– V rezultatih prvega merjenja največ razlik opazimo med albansko go-
vorečimi in slovensko govorečimi udeleženkami_ci. Slednje večinoma
velja tudi za drugo merjenje. Velja spomniti, da je v prvem merjenju
vprašalnik izpolnjevalo največ udeleženk_cev, ki so se morda v nada-
ljevanju naveličali izpolnjevanja vprašalnika.
– V okviru merjenja zunanjih virov le-teh več navajajo udeleženke_ci,
katerih materni jezik ni slovenščina.
jezikovni kontekst
srbščina, hrvaščina, albanščina in makedonščina najbolj razširjeni jeziki prise-
ljenk_cev v Sloveniji. V to skupino bi verjetno spadali udeleženke_ci, ki so kot
J2 navedli slovenščino. Hkrati bi izpostavile, da je glede na prikazane deleže
evidentno, zakaj v nadaljevanju predstavljamo statistično pomembnost zgolj
izpostavljenih jezikovnih skupin, saj je v drugih premalo udeleženk_cev za iz-
vedbo testov.
Izpostaviti velja še skupino udeleženk_cev, ki govorijo tri jezike (v nadalje-
vanju J3). Tam je bil najpogosteje izbrani J3 nemščina (N = 555; 50,9 %), sledijo
angleščina (N = 171; 15,7 %), hrvaščina (N = 121; 11,1 %), španščina (N = 77; 7,1 %),
francoščina (N = 40; 3,7 % ), srbščina (N = 28; 2,6 %), ruščina (N = 23; 2,1 %), slo-
venščina (N = 21; 1,9 %), bosanščina (N = 20; 1,8 %), italijanščina (N = 17; 1,6 %)
itd. Pogosta izbira nemščine kot J3 je skladna z dejstvom, da je nemščina naj-
pogosteje izbrana kot drugi tuji jezik v osnovnošolskem in srednješolskem izo-
braževanju v Sloveniji (Eurydice, 2017).
V skupini jezikov, ki se govorijo doma, sta bili poleg slovenščine (N = 1794;
90,42 %) najpogostejši angleščina in bosanščina (oba z N = 85; 4,74 %), sledi-
li so srbščina (N = 57; 3,18 %), albanščina (N = 35; 1,95 %), hrvaščina (N = 33; 1,84
%), makedonščina (N = 16; 0,89 %), ruščina (N = 10; 0,56 %) itd.
Če povzamemo jezikovni kontekst demografskega dela vprašalnika: le 13
udeleženk_cev (0,5 %) je poročalo, da govorijo samo en (tj. prvi) jezik, med-
tem ko kar 1833 (92,4 %), udeleženk_cev govori (tj. uporablja) vsaj en jezik po-
leg prvega jezika, 1091 (55 %) udeleženk_cev poleg prvega jezika govori še vsaj
dva jezika, 367 (18,5 %) udeleženk_cev pa še vsaj tri jezike. Prevladujoče samo-
zaznavanje udeleženk_cev glede rabe jezika/jezikov je torej dvo-/večjezično,
pri čemer se več jezikov govori ne samo v izobraževalnih okoljih, temveč tu-
di doma.
Komentar rezultatov od prvega do četrtega vala meritev smo oblikovale
glede na merjene postavke:
2.2.1 Materni jezik udeleženk_cev
Prvo merjenje:
– V rezultatih prvega merjenja največ razlik opazimo med albansko go-
vorečimi in slovensko govorečimi udeleženkami_ci. Slednje večinoma
velja tudi za drugo merjenje. Velja spomniti, da je v prvem merjenju
vprašalnik izpolnjevalo največ udeleženk_cev, ki so se morda v nada-
ljevanju naveličali izpolnjevanja vprašalnika.
– V okviru merjenja zunanjih virov le-teh več navajajo udeleženke_ci,
katerih materni jezik ni slovenščina.
jezikovni kontekst
