Page 620 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 620
Udeleženk_cev nismo podrobno spraševali o ravni njihovega znanja raz-
ličnih jezikov (govor/pisanje/branje) ali o pogostosti rabe ter o specifičnih ko-
munikacijskih kontekstih/situacijah uporabe posameznih jezikov.
Vprašalnik tudi ni vseboval vprašanj, povezanih z jeziki in čustvovanjem ali
različnih dimenzijah jezikovne tesnobe. To so področja, ki si v prihodnosti vse-
kakor zaslužijo posebno pozornost za natančnejši oris značilnosti govork_cev z
večjezično multikompetenco v slovenskem prostoru, saj je raziskav o tem zelo
malo (npr. Tibaut in Lipavic Oštir, 2021; Lipavic Oštir in Tibaut, 2020). Natančnej-
ši jezikovni profili, ki bi jih dobili s pomočjo odgovorov na tovrstna vprašanja,
bi odstrli drugačno perspektivo na pozitivni razvoj mladih in vzpostavili tudi
trdnejšo (teoretično in metodološko) povezavo med jezikovnim kontekstom
in modelom pozitivnega razvoja mladih, prav tako bi ponudili dodaten vpog-
led v že predstavljene rezultate.
Vprašanja tako niso merila dejanske dvo-/večjezične zmožnosti sodelujo-
čih, temveč so bila usmerjena v ugotavljanje razlik znotraj modela pozitivne-
ga razvoja mladih, ki bi se pokazale bodisi pri posameznikih in posameznicah,
katerih prvi/domači in učni jezik se razlikujeta, bodisi med tistimi, ki se učijo in
620 govorijo več oz. manj jezikov.
2.2 Komentar rezultatov merjenja
Iz rezultatov prvega merjenja se je pokazalo, da je prevladujoči prvi jezik ude-
leženk_cev slovenščina, ki je hkrati tudi njihov učni jezik in jezik okolja. Števi-
lo »pravih dvojezičnic_kov« oz. tistih, ki se prepoznavajo kot takšni, je izjemno
majhno.
Slovenščina je bila najpogostejši prvi ali materni jezik (okrajšava: J1) (N =
1804; 91,3 %), sledijo ji bosanščina (N = 65; 3,3 %), srbščina (N = 36; 1,8 %), al-
banščina (N = 32; 1,6 %), makedonščina (N = 15; 0,8 %), ruščina (N = 7; 0,4 %),
hrvaščina (N = 4; 0,2 %), angleščina, kitajščina, romščina (vsi trije z N = 2; 0,1
%), nemščina, italijanščina, španščina, bolgarščina, portugalščina, ukrajinščina
(vseh šest z N = 1; 0,1 %). Majhen delež (N = 34) je poročal, da ima dva J1: sloven-
ski (N = 12), hrvaški (N = 6), angleški, bosanski, srbski (vsi trije z N = 3), nemški
(N = 2), italijanski, makedonski, turški, portugalski, ukrajinski (vseh šest z N = 1).
Najpogostejši drugi jezik (v nadaljevanju: J2) je bil angleščina N = 1485; 81,0
%), sledijo slovenščina (N = 172; 9,4 %), nemščina (N = 40; 2,2 %), hrvaščina (N =
38; 2,1 %), srbščina (N = 26; 1,4 %), bosanščina (N = 17; 0,9 %), italijanščina (N =
13; 0,7 %), španščina (N = 7; 0,4 %), francoščina, albanščina (oba z N = 5; 0,3 %),
makedonščina, ruščina (oba z N = 4; 0,2 %), kitajščina, nizozemščina, poljščina,
slovaščina (vsi štirje z N = 1; 0,1 %).
Podatki o J2 so skladni s programi učenja tujih jezikov v slovenskem izo-
braževalnem sistemu, ki je sestavljen pretežno iz obveznih in izbirnih predme-
tov angleščine, nemščine, italijanščine, španščine, francoščine, ruščine. Drugi
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
ličnih jezikov (govor/pisanje/branje) ali o pogostosti rabe ter o specifičnih ko-
munikacijskih kontekstih/situacijah uporabe posameznih jezikov.
Vprašalnik tudi ni vseboval vprašanj, povezanih z jeziki in čustvovanjem ali
različnih dimenzijah jezikovne tesnobe. To so področja, ki si v prihodnosti vse-
kakor zaslužijo posebno pozornost za natančnejši oris značilnosti govork_cev z
večjezično multikompetenco v slovenskem prostoru, saj je raziskav o tem zelo
malo (npr. Tibaut in Lipavic Oštir, 2021; Lipavic Oštir in Tibaut, 2020). Natančnej-
ši jezikovni profili, ki bi jih dobili s pomočjo odgovorov na tovrstna vprašanja,
bi odstrli drugačno perspektivo na pozitivni razvoj mladih in vzpostavili tudi
trdnejšo (teoretično in metodološko) povezavo med jezikovnim kontekstom
in modelom pozitivnega razvoja mladih, prav tako bi ponudili dodaten vpog-
led v že predstavljene rezultate.
Vprašanja tako niso merila dejanske dvo-/večjezične zmožnosti sodelujo-
čih, temveč so bila usmerjena v ugotavljanje razlik znotraj modela pozitivne-
ga razvoja mladih, ki bi se pokazale bodisi pri posameznikih in posameznicah,
katerih prvi/domači in učni jezik se razlikujeta, bodisi med tistimi, ki se učijo in
620 govorijo več oz. manj jezikov.
2.2 Komentar rezultatov merjenja
Iz rezultatov prvega merjenja se je pokazalo, da je prevladujoči prvi jezik ude-
leženk_cev slovenščina, ki je hkrati tudi njihov učni jezik in jezik okolja. Števi-
lo »pravih dvojezičnic_kov« oz. tistih, ki se prepoznavajo kot takšni, je izjemno
majhno.
Slovenščina je bila najpogostejši prvi ali materni jezik (okrajšava: J1) (N =
1804; 91,3 %), sledijo ji bosanščina (N = 65; 3,3 %), srbščina (N = 36; 1,8 %), al-
banščina (N = 32; 1,6 %), makedonščina (N = 15; 0,8 %), ruščina (N = 7; 0,4 %),
hrvaščina (N = 4; 0,2 %), angleščina, kitajščina, romščina (vsi trije z N = 2; 0,1
%), nemščina, italijanščina, španščina, bolgarščina, portugalščina, ukrajinščina
(vseh šest z N = 1; 0,1 %). Majhen delež (N = 34) je poročal, da ima dva J1: sloven-
ski (N = 12), hrvaški (N = 6), angleški, bosanski, srbski (vsi trije z N = 3), nemški
(N = 2), italijanski, makedonski, turški, portugalski, ukrajinski (vseh šest z N = 1).
Najpogostejši drugi jezik (v nadaljevanju: J2) je bil angleščina N = 1485; 81,0
%), sledijo slovenščina (N = 172; 9,4 %), nemščina (N = 40; 2,2 %), hrvaščina (N =
38; 2,1 %), srbščina (N = 26; 1,4 %), bosanščina (N = 17; 0,9 %), italijanščina (N =
13; 0,7 %), španščina (N = 7; 0,4 %), francoščina, albanščina (oba z N = 5; 0,3 %),
makedonščina, ruščina (oba z N = 4; 0,2 %), kitajščina, nizozemščina, poljščina,
slovaščina (vsi štirje z N = 1; 0,1 %).
Podatki o J2 so skladni s programi učenja tujih jezikov v slovenskem izo-
braževalnem sistemu, ki je sestavljen pretežno iz obveznih in izbirnih predme-
tov angleščine, nemščine, italijanščine, španščine, francoščine, ruščine. Drugi
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
