Page 619 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 619
poseben pomen ima pripoznavanje vloge večjezičnosti naklonjene- 619
ga okolja pri izobraževanju učenk_cev in dijakov_inj s priseljenskim
ozadjem, kjer je svobodna raba jezikovnega repertoarja prepoznana
kot prednost in prispeva k boljšemu vključevanju v družbo.
2.0 Jezikovni kontekst v PYD-SI-MODEL raziskavi:
komentar rezultatov merjenj
V projektu smo jezikovni kontekst empirično raziskovale v manjšem obsegu, s
poudarkom na večjezični perspektivi, in sicer v smeri iskanja povezanosti pozi-
tivnega razvoja mladih in večjezične zmožnosti, kot jo pri sebi zaznavajo mla-
dostnice_ki. Slednjo smo opredelile kot že zgoraj opisan konstrukt jezikovne
multikompetence, ki vključuje govorke_ce, njihov jezikovni repertoar in neko-
liko tudi socialni kontekst, v katerem to kompetenco uresničujejo.
Ker je bila celotna raziskava zelo obsežna in je vključevala več kontekstov,
je bilo v okviru merjenja jezikovnim kategorijam namenjenega manj prosto-
ra. Celostni pogled na jezike, ki uteleša teoretično študijo večjezičnosti, tako
še ni bil integriran v teorijo, raziskavo in aplikacijo perspektiv pozitivnega ra-
zvoja mladih. To bi namreč pomenilo vključitev kompleksne večjezične mul-
tikompetence, ki bi natančno razdelala tudi vse tri njene glavne dimenzije: 1.)
večjezičnega govorca (tj. uporabo vseh jezikov, ki so posamezniku_ci na vo-
ljo kot vir, in z upoštevanjem ravni dinamičnega obvladovanja glede na ko-
munikacijske potrebe), 2.) celoten jezikovni repertoar (tj. zaznavo hibridnosti
komunikacije z mehkimi mejami med jezikovnimi viri) in 3.) družbeni konte-
kst (tj. posebnosti interakcije med večjezičnimi govorkami_ci in komunikacij-
skim kontekstom). Poudariti je treba tudi, da interdisciplinarne študije (npr.
Dewaele in Wei, 2012), ki nesporno ugotavljajo prisotnost povezav med večje-
zičnostjo in psihološkimi spremenljivkami, hkrati eksplicitno povedo, da gre za
majhne učinke, zato je večjezičnost in iz nje izhajajoča jezikovna multikompe-
tenca seveda le ena od mnogih fizioloških in okoljskih spremenljivk, ki poma-
ga oblikovati našo osebnost (Dewaele, 2016).
2.1 Oris vprašanj
Vprašanja o rabi jezikov so bila sestavni del uvodnega demografskega dela
vprašalnika, medtem ko samostojnih vprašalnikov za ugotavljanje jezikovnih
značilnosti nismo oblikovale.
Vprašanja so se navezovala na identifikacijo značilnosti govork_cev in nji-
hovega jezikovnega repertoarja (kateri je njihov materni oz. prvi jezik in katere
jezike še govorijo), deloma pa tudi na socialni kontekst, saj so ugotavljala, ka-
tere jezike govorijo sodelujoči doma (s starši), katere jezike se učijo v šoli in ka-
tere jezike govorijo njihovi starši.
jezikovni kontekst
ga okolja pri izobraževanju učenk_cev in dijakov_inj s priseljenskim
ozadjem, kjer je svobodna raba jezikovnega repertoarja prepoznana
kot prednost in prispeva k boljšemu vključevanju v družbo.
2.0 Jezikovni kontekst v PYD-SI-MODEL raziskavi:
komentar rezultatov merjenj
V projektu smo jezikovni kontekst empirično raziskovale v manjšem obsegu, s
poudarkom na večjezični perspektivi, in sicer v smeri iskanja povezanosti pozi-
tivnega razvoja mladih in večjezične zmožnosti, kot jo pri sebi zaznavajo mla-
dostnice_ki. Slednjo smo opredelile kot že zgoraj opisan konstrukt jezikovne
multikompetence, ki vključuje govorke_ce, njihov jezikovni repertoar in neko-
liko tudi socialni kontekst, v katerem to kompetenco uresničujejo.
Ker je bila celotna raziskava zelo obsežna in je vključevala več kontekstov,
je bilo v okviru merjenja jezikovnim kategorijam namenjenega manj prosto-
ra. Celostni pogled na jezike, ki uteleša teoretično študijo večjezičnosti, tako
še ni bil integriran v teorijo, raziskavo in aplikacijo perspektiv pozitivnega ra-
zvoja mladih. To bi namreč pomenilo vključitev kompleksne večjezične mul-
tikompetence, ki bi natančno razdelala tudi vse tri njene glavne dimenzije: 1.)
večjezičnega govorca (tj. uporabo vseh jezikov, ki so posamezniku_ci na vo-
ljo kot vir, in z upoštevanjem ravni dinamičnega obvladovanja glede na ko-
munikacijske potrebe), 2.) celoten jezikovni repertoar (tj. zaznavo hibridnosti
komunikacije z mehkimi mejami med jezikovnimi viri) in 3.) družbeni konte-
kst (tj. posebnosti interakcije med večjezičnimi govorkami_ci in komunikacij-
skim kontekstom). Poudariti je treba tudi, da interdisciplinarne študije (npr.
Dewaele in Wei, 2012), ki nesporno ugotavljajo prisotnost povezav med večje-
zičnostjo in psihološkimi spremenljivkami, hkrati eksplicitno povedo, da gre za
majhne učinke, zato je večjezičnost in iz nje izhajajoča jezikovna multikompe-
tenca seveda le ena od mnogih fizioloških in okoljskih spremenljivk, ki poma-
ga oblikovati našo osebnost (Dewaele, 2016).
2.1 Oris vprašanj
Vprašanja o rabi jezikov so bila sestavni del uvodnega demografskega dela
vprašalnika, medtem ko samostojnih vprašalnikov za ugotavljanje jezikovnih
značilnosti nismo oblikovale.
Vprašanja so se navezovala na identifikacijo značilnosti govork_cev in nji-
hovega jezikovnega repertoarja (kateri je njihov materni oz. prvi jezik in katere
jezike še govorijo), deloma pa tudi na socialni kontekst, saj so ugotavljala, ka-
tere jezike govorijo sodelujoči doma (s starši), katere jezike se učijo v šoli in ka-
tere jezike govorijo njihovi starši.
jezikovni kontekst
