Page 618 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 618
Neposredni družbeni kontekst, kamor se vpisujejo rezultati našega razi-
skovanja, se navezuje na posebnosti vključevanja otrok in mladostnic_kov s
priseljenskim ozadjem v slovensko izobraževanje, ki ga uokvirjajo splošni od-
nos do migracij in integracije priseljenk_cev v slovenskem okolju, izobraže-
valno politični dokumenti (Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov mi
grantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, 2007; Smernice za
vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, 2009, 2012) ter posebnosti peda-
goških praks, ki so jih zaznale raziskave na tem področju. Kljub nekaterim po-
membnim premikom na področju zagotavljanja ustrezne podpore za uspešno
izobraževanje ter vključitev otrok in mladostnic_kov v družbo (spodbujanje
učenja slovenščine kot drugega jezika, individualizirani programi dejavnosti,
dveletno prilagoditveno ocenjevalno obdobje; organiziranje medsebojne po-
moči, sodelovanje s starši in usposabljanje učiteljev_ic), pa raziskave v razpo-
nu zadnjih deset let kažejo, da večjezičnost kot dejstvo slovenskega šolskega
prostora še vedno ni pripoznana kot posameznikov_čin potencial in pravica
do enakovrednega dostopa do znanja in da zlasti na otroke in mladostnike_ce
618 s priseljenskim ozadjem, katerih prvi jezik ni jezik okolja (in učni jezik), primar-
no ne gledamo kot na večjezične, temveč kot govorce s slabšim znanjem slo-
venščine (npr. Budinoska 2017; Ermenc, 2010, 2015; Lesar 2020; Knez 2021).
Prav perspektiva v uporabnem jezikoslovju, ki se osredotoča na posame-
znikovo_čino večjezično zmožnost, ki jo sestavlja repertoar jezikov z različno
stopnjo obvladovanja, ter jo razume kot prednost osebnega razvoja in za ce-
lotno družbo, je blizu tudi raziskovanju pozitivnega razvoja mladih v poveza-
vi z migracijami in prednosti mladostnic_kov s priseljenskim ozadjem (Forman
idr., 2009). Ideja o prepoznavanju potenciala priseljenk_cev za pozitivni razvoj
namreč lahko tudi dvo-/večjezičnost in dvo-/večkulturnost razume kot vire in
podlage za njihov pozitivni prispevek k civilni družbi (Lerner idr., 2012). Te per-
spektive v slovenskih raziskavah do sedaj niso bile posebej obravnavane.
Če na kratko povzamemo:
– večjezičnost je človeku lasten fenomen, ki je v sodobnem času postal
globalna družbena norma;
– večjezičnost je sestavljena zmožnost – multikompetenca, ki združuje
tako obvladovanje in rabo več jezikov kot sooblikuje posamezničino_
kovo identiteto;
– sodobne raziskave kažejo ugoden vpliv večjezičnosti na kognitivni in
čustveni razvoj, odprtost in empatičnost;
– jezikovna raznolikost kot sestavni del evropskih izobraževalnih politik
se osredinja na vključevanje večjezičnih pedagoških praks, ki ugodno
vplivajo na učne dosežke učenk_cev in dijakov_inj in na razvoj njihove
samopodobe;
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
skovanja, se navezuje na posebnosti vključevanja otrok in mladostnic_kov s
priseljenskim ozadjem v slovensko izobraževanje, ki ga uokvirjajo splošni od-
nos do migracij in integracije priseljenk_cev v slovenskem okolju, izobraže-
valno politični dokumenti (Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov mi
grantov v sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, 2007; Smernice za
vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, 2009, 2012) ter posebnosti peda-
goških praks, ki so jih zaznale raziskave na tem področju. Kljub nekaterim po-
membnim premikom na področju zagotavljanja ustrezne podpore za uspešno
izobraževanje ter vključitev otrok in mladostnic_kov v družbo (spodbujanje
učenja slovenščine kot drugega jezika, individualizirani programi dejavnosti,
dveletno prilagoditveno ocenjevalno obdobje; organiziranje medsebojne po-
moči, sodelovanje s starši in usposabljanje učiteljev_ic), pa raziskave v razpo-
nu zadnjih deset let kažejo, da večjezičnost kot dejstvo slovenskega šolskega
prostora še vedno ni pripoznana kot posameznikov_čin potencial in pravica
do enakovrednega dostopa do znanja in da zlasti na otroke in mladostnike_ce
618 s priseljenskim ozadjem, katerih prvi jezik ni jezik okolja (in učni jezik), primar-
no ne gledamo kot na večjezične, temveč kot govorce s slabšim znanjem slo-
venščine (npr. Budinoska 2017; Ermenc, 2010, 2015; Lesar 2020; Knez 2021).
Prav perspektiva v uporabnem jezikoslovju, ki se osredotoča na posame-
znikovo_čino večjezično zmožnost, ki jo sestavlja repertoar jezikov z različno
stopnjo obvladovanja, ter jo razume kot prednost osebnega razvoja in za ce-
lotno družbo, je blizu tudi raziskovanju pozitivnega razvoja mladih v poveza-
vi z migracijami in prednosti mladostnic_kov s priseljenskim ozadjem (Forman
idr., 2009). Ideja o prepoznavanju potenciala priseljenk_cev za pozitivni razvoj
namreč lahko tudi dvo-/večjezičnost in dvo-/večkulturnost razume kot vire in
podlage za njihov pozitivni prispevek k civilni družbi (Lerner idr., 2012). Te per-
spektive v slovenskih raziskavah do sedaj niso bile posebej obravnavane.
Če na kratko povzamemo:
– večjezičnost je človeku lasten fenomen, ki je v sodobnem času postal
globalna družbena norma;
– večjezičnost je sestavljena zmožnost – multikompetenca, ki združuje
tako obvladovanje in rabo več jezikov kot sooblikuje posamezničino_
kovo identiteto;
– sodobne raziskave kažejo ugoden vpliv večjezičnosti na kognitivni in
čustveni razvoj, odprtost in empatičnost;
– jezikovna raznolikost kot sestavni del evropskih izobraževalnih politik
se osredinja na vključevanje večjezičnih pedagoških praks, ki ugodno
vplivajo na učne dosežke učenk_cev in dijakov_inj in na razvoj njihove
samopodobe;
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
