Page 617 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 617
ost ljudi, da uporabljajo tri ali več jezikov, kot tudi socialne situacije, v kate- 617
rih se tovrstna zmožnost udejanja (Aronin, 2019).
Širši kontekst, ki smo ga pri raziskovanju večjezičnosti v projektu prav tako
upoštevale, so gotovo svetovne politične razmere ter gospodarski in tehnolo-
ški razvoj, ki je v 21. stoletju še posebej spodbudil globalno (transnacionalno)
mobilnost. Omenjeni dejavniki postavljajo večjezičnost v ospredje v različnih
političnih, družbenih in izobraževalnih kontekstih, a tudi v vsakdanjem življe-
nju posameznika_ce. V primerjavi z vlogo večjezičnih praks v zgodovini je to
veliko bolj viden, globalen in raznolik pojav. Kot komunikacijska praksa je raz-
širjena po različnih delih sveta, družbenih razredih, poklicih in sociokulturnih
dejavnostih (Comanaru in Dewaele, 2015). Zaradi tehnološkega razvoja tudi ni
več omejena le na ustne ali pisne oblike jezikovne rabe, temveč se je razvila v
multimodalno prakso, ki se rutinsko odvija na velikih razdaljah in v veliki meri
tudi v virtualnem prostoru (Cenoz, 2013).
Kontekst migracij predstavlja enega od posebej aktualnih družbenozgo-
dovinskih makro kontekstov v sodobnih raziskavah večjezičnosti. Slednje pre-
učujejo zlasti različne procese in dejavnike resocializacije priseljenk_cev v
novem (tj. gostiteljskem/večinskem) jeziku in kulturi ter kako ti dejavniki in
procesi sooblikujejo njihove identitete (Bucholtz in Hall, 2005; Reyes in Val-
lone, 2007). Pri tem igra jezikovna raba priseljenk_cev ključno vlogo v smislu
jezikovnih preferenc v njihovih vsakdanjih interakcijah znotraj gostiteljske/ve-
činsko govoreče skupnosti ter pri izražanju čustev nasploh (Panicacci in Dewa-
ele, 2017).
Potreba po prilagajanju novemu okolju v kombinaciji z izkušnjo izgube in
kulturnimi razlikami in soočanje s težavami pri vzpostavljanju socialnih omre-
žij znotraj lokalne večinske skupnosti in etničnih skupin lahko povzročita dru-
gačno vedenje in čustvene težave, kot sta npr. večja depresija ali anksioznost
pri migrantskih otrocih (Diler, Avci in Seydaoglu, 2003), ki se med drugim kaže-
ta tudi kot komunikacijska anksioznost in negativen vpliv na razvijanje jezikov-
ne kompetence. Raziskave jezikovne anksioznosti v priseljenskem kontekstu
(Sevinç in Dewaele, 2016; Sevinç in Backus, 2017) razkrivajo jezikovno in social-
no-čustveno zapletenost, ki sega od problemov identitete priseljenk_cev, ki iz-
virajo tudi iz jezikovnih težav (nepoznavanje jezika okolja, izguba kompeten-
ce v prvem jeziku) in so tesno povezani z jezikovno in družbeno neenakostjo.
Na drugi strani so študije, ki so preučevale vpliv dvokulturne identitete,
dvojezičnosti in družbenega konteksta, odkrile ugodne psihološke rezulta-
te dvojezičnosti (Chen, Benet-Martinez in Bond, 2008), ki jo spremlja uspešno
vključevanje v okolje, kadar je le-to naklonjeno jezikovni raznolikosti in omo-
goča svobodno rabo posameznikovega_činega jezikovnega repertoarja (Pani-
cacci, 2019). Slednji kot hibrid različnih jezikov (J1 in JX) in kultur pomaga oh-
raniti trdno povezavo s kulturnimi koreninami ali razviti novo pripadnost novi
kulturi.
jezikovni kontekst
rih se tovrstna zmožnost udejanja (Aronin, 2019).
Širši kontekst, ki smo ga pri raziskovanju večjezičnosti v projektu prav tako
upoštevale, so gotovo svetovne politične razmere ter gospodarski in tehnolo-
ški razvoj, ki je v 21. stoletju še posebej spodbudil globalno (transnacionalno)
mobilnost. Omenjeni dejavniki postavljajo večjezičnost v ospredje v različnih
političnih, družbenih in izobraževalnih kontekstih, a tudi v vsakdanjem življe-
nju posameznika_ce. V primerjavi z vlogo večjezičnih praks v zgodovini je to
veliko bolj viden, globalen in raznolik pojav. Kot komunikacijska praksa je raz-
širjena po različnih delih sveta, družbenih razredih, poklicih in sociokulturnih
dejavnostih (Comanaru in Dewaele, 2015). Zaradi tehnološkega razvoja tudi ni
več omejena le na ustne ali pisne oblike jezikovne rabe, temveč se je razvila v
multimodalno prakso, ki se rutinsko odvija na velikih razdaljah in v veliki meri
tudi v virtualnem prostoru (Cenoz, 2013).
Kontekst migracij predstavlja enega od posebej aktualnih družbenozgo-
dovinskih makro kontekstov v sodobnih raziskavah večjezičnosti. Slednje pre-
učujejo zlasti različne procese in dejavnike resocializacije priseljenk_cev v
novem (tj. gostiteljskem/večinskem) jeziku in kulturi ter kako ti dejavniki in
procesi sooblikujejo njihove identitete (Bucholtz in Hall, 2005; Reyes in Val-
lone, 2007). Pri tem igra jezikovna raba priseljenk_cev ključno vlogo v smislu
jezikovnih preferenc v njihovih vsakdanjih interakcijah znotraj gostiteljske/ve-
činsko govoreče skupnosti ter pri izražanju čustev nasploh (Panicacci in Dewa-
ele, 2017).
Potreba po prilagajanju novemu okolju v kombinaciji z izkušnjo izgube in
kulturnimi razlikami in soočanje s težavami pri vzpostavljanju socialnih omre-
žij znotraj lokalne večinske skupnosti in etničnih skupin lahko povzročita dru-
gačno vedenje in čustvene težave, kot sta npr. večja depresija ali anksioznost
pri migrantskih otrocih (Diler, Avci in Seydaoglu, 2003), ki se med drugim kaže-
ta tudi kot komunikacijska anksioznost in negativen vpliv na razvijanje jezikov-
ne kompetence. Raziskave jezikovne anksioznosti v priseljenskem kontekstu
(Sevinç in Dewaele, 2016; Sevinç in Backus, 2017) razkrivajo jezikovno in social-
no-čustveno zapletenost, ki sega od problemov identitete priseljenk_cev, ki iz-
virajo tudi iz jezikovnih težav (nepoznavanje jezika okolja, izguba kompeten-
ce v prvem jeziku) in so tesno povezani z jezikovno in družbeno neenakostjo.
Na drugi strani so študije, ki so preučevale vpliv dvokulturne identitete,
dvojezičnosti in družbenega konteksta, odkrile ugodne psihološke rezulta-
te dvojezičnosti (Chen, Benet-Martinez in Bond, 2008), ki jo spremlja uspešno
vključevanje v okolje, kadar je le-to naklonjeno jezikovni raznolikosti in omo-
goča svobodno rabo posameznikovega_činega jezikovnega repertoarja (Pani-
cacci, 2019). Slednji kot hibrid različnih jezikov (J1 in JX) in kultur pomaga oh-
raniti trdno povezavo s kulturnimi koreninami ali razviti novo pripadnost novi
kulturi.
jezikovni kontekst
