Page 616 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

učenk_cev in dijakov_inj s priseljenskim ozadjem, za katero so značilne poseb-
nosti tako v smislu individualnih kot družbenih vidikov večjezičnosti.

Kljub široki implementaciji modela pozitivnega razvoja mladih v različnih
državah in družbenih okoljih (npr. Dimitrova in Wiium, 2021) ter raziskovanju
različnih kontekstov, ki lahko prispevajo k pozitivnemu razvoju mladih (npr.
Kozina in Wiium, 2021), je bil v pričujočem projektu jezik prvič raziskovan kot
samostojni kontekst. Relevantnost večjezičnega konteksta je deloma prepoz-
nana znotraj preučevanja pozitivnega razvoja mladih s priseljenskim ozadjem
kot sestavni del trans-/dvokulturne identitete v procesu integracije (Lerner idr.,
2012), a ne kot samostojni koncept ali celo kategorija znotraj modela pozitivne-
ga razvoja mladih, ki bi bila del merjenja.

Konceptualne podlage za raziskovanje v projektu so zato temeljile na
spoznanjih interdisciplinarnih raziskav s področja uporabnega jezikoslovja, ki
osvetljujejo vlogo in pomen različnih vidikov večjezičnosti tako na ravni posa-
meznika_ce kot družbe.

Z vidika posameznikovega_činega obvladovanja/rabe dveh ali več jezikov
616 ta spoznanja nesporno kažejo prednosti razvijanja individualnega večjezične-

ga repertoarja na kognitivnem, čustvenem in osebnem razvoju (npr. Barac in
Bialystock, 2011; Dewaele in Oudenhoven, 2009; Dewaele in Wei, 2012; Khark-
hurin, 2008, 2010).

Z vidika družbene relevantnosti (če se omejimo na šolski kontekst kot iz-
postavljen vidik v projektu) raziskave poudarjajo, da drugačno pojmovanje in
razumevanje večjezičnosti spreminja šolsko okolje, saj pripoznanje vseh v oko-
lju navzočih jezikov kot virov vednosti in komunikacije zagotavlja enakovre-
den položaj njihovim govorcem_kam. Zlasti zadnje raziskave kažejo na to, da
vključevanje pedagoških praks, ki spodbujajo rabo prvega/domačega jezika v
različnih edukacijskih kontekstih, ugodno vpliva na učne dosežke učenk_cev
(npr. García-Mateus in Palmer, 2017; Granados, idr., 2021; Dockrell idr., 2022). Ker
te prakse hkrati mladostnike_ce tudi socialno in čustveno podprejo, le-ti ob za-
vedanju prednosti kulturne in jezikovne raznolikosti uspešneje razvijejo samo-
podobo, s čimer okrepijo svojo družbeno vlogo v skupnosti (Rosiers idr., 2018;
Strobbe idr., 2017). V tem procesu igra jezikovna kompetenca dvo-/večjezič-
nih mladostnic_kov pomembno vlogo. Njena temeljna značilnost je, da gre za
multikompetenco, ki sestoji iz posameznikovega_činega znanja in izkušenj z
različnimi jeziki in kulturami, hkrati pa je tudi univerzalno sredstvo upomenja-
nja in vzpostavljanja odnosa z drugimi.

Tudi v okviru projekta smo sicer zelo kompleksen fenomen večjezičnosti
opredelile v ne ozkem smislu stopnje znanja posameznih jezikov, temveč kot
sestavljeno zmožnost posamezničinega_kovega različnega znanja in izkušenj
z različnimi jeziki in kulturami. Naše temeljno izhodišče je tako bilo, da je več-
jezičnost človeku lastna in zgolj zanj značilna lastnost, ki označuje tako zmo-

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij