Page 615 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 615
ezikovni kontekst 615
Jezikovni kontekst je v okviru študij pozitivnega razvoja mladih prvič raziskovan kot
samostojna kategorija. Večjezičnost je pomemben element multikulturne identite-
te, ki se pokaže kot relevanten dejavnik pozitivnega razvoja mladih s priseljenskim
ozadjem.
1.0 Uvod
Jezikovni kontekst smo v okviru raziskave opredelili v dveh glavnih smereh:
a) Vidiki individualne jezikovne rabe in njihova povezanost s koncepti
pozitivnega razvoja mladih (tj. z razvojnimi viri in kazalniki pozitivne-
ga razvoja mladih) – predstavljamo jih v pričujočem poglavju.
b) Jezikovna raba kot sestavni del družbenega okolja in njegovega od-
nosa – področje je bilo raziskovano v okviru fokusnih skupin, zato je
predstavljeno v okviru pripadajočega samostojnega poglavja Kvalita-
tivni del raziskave: analize in ugotovitve fokusnih skupin.
Znotraj širokega področja raziskovanja jezika in številnih možnosti, ki jih
ponuja obravnava jezikovnih fenomenov, smo se v luči osredinjenosti raziska-
ve na kontekst migracij omejili na raziskovanje morebitne povezanosti zna-
nja in rabe enega ali več jezikov ter pozitivnega razvoja mladih s priseljenskim
ozadjem. Zaradi obširnosti osnovne raziskave je bil jezikovni kontekst obrav-
navan samostojno, in ne denimo v okviru multikulturnosti, ter je posledično
predstavljal manjši del v sami raziskavi. Teoretske podlage so vprašanje večje-
zičnosti tematizirale tako na splošni ravni kot tudi na ravni družbene skupine
Jezikovni kontekst je v okviru študij pozitivnega razvoja mladih prvič raziskovan kot
samostojna kategorija. Večjezičnost je pomemben element multikulturne identite-
te, ki se pokaže kot relevanten dejavnik pozitivnega razvoja mladih s priseljenskim
ozadjem.
1.0 Uvod
Jezikovni kontekst smo v okviru raziskave opredelili v dveh glavnih smereh:
a) Vidiki individualne jezikovne rabe in njihova povezanost s koncepti
pozitivnega razvoja mladih (tj. z razvojnimi viri in kazalniki pozitivne-
ga razvoja mladih) – predstavljamo jih v pričujočem poglavju.
b) Jezikovna raba kot sestavni del družbenega okolja in njegovega od-
nosa – področje je bilo raziskovano v okviru fokusnih skupin, zato je
predstavljeno v okviru pripadajočega samostojnega poglavja Kvalita-
tivni del raziskave: analize in ugotovitve fokusnih skupin.
Znotraj širokega področja raziskovanja jezika in številnih možnosti, ki jih
ponuja obravnava jezikovnih fenomenov, smo se v luči osredinjenosti raziska-
ve na kontekst migracij omejili na raziskovanje morebitne povezanosti zna-
nja in rabe enega ali več jezikov ter pozitivnega razvoja mladih s priseljenskim
ozadjem. Zaradi obširnosti osnovne raziskave je bil jezikovni kontekst obrav-
navan samostojno, in ne denimo v okviru multikulturnosti, ter je posledično
predstavljal manjši del v sami raziskavi. Teoretske podlage so vprašanje večje-
zičnosti tematizirale tako na splošni ravni kot tudi na ravni družbene skupine
