Page 607 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 607
Podobni rezultati se kažejo tudi v poglavju, kjer so razlike izračunane gle-
de na državo rojstva učenca_ke in dijaka_inje, matere in očeta (Slovenija vs.
druge države). Rezultati kažejo, da učenci_ke in dijaki_nje, rojeni izven Slove-
nije, izkazujejo višjo prisotnost večine kazalnikov pozitivnega razvoja v vseh
treh merjenjih. Rezultati pa tudi kažejo, da v prisotnosti kazalnikov pozitivne-
ga razvoja znotraj migrantske populacije glede na državo izvora (Blakan vs.
druge države; znotraj Balkana) ni statistično pomembnih razlik v vseh štirih
merjenjih.
3.0 Nasilno vedenje in viktimizacija
Tabela 3: Statistično značilne razlike v medvrstniških odnosih: nasilno
vedenje in viktimizacija med skupinami dijakov_inj glede na migrantsko
ozadje
Nasilno vedenje 1. merjenje 2. merjenje 3. merjenje 607
1>0 0>1
Telesno nasilje 1>0 2>0
0>1 2>1
Besedno nasilje 0>1
2>0
Odnosno nasilje 0>1 2>1
Viktimizacija 2>1
Besedna viktimizacija 2>0
Spletno nasilje 2>1
2>0
2>1
2>1
2>1
0>1
2>1
Opomba: 0 = učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja; 1 =
učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije; 2 = učenci_ke in
dijaki_nje, migranti_ke druge generacije; v drugem merjenju lestvica
telesnega nasilja ni bila vključena v analizo; v četrtem merjenju ni bilo
statistično značilnih razlik med opazovanimi populacijami, zato rezultati
v tabelo niso vključeni.
Pri prvem in drugem merjenju lahko opazimo razliko pri določenih merah na-
silnega vedenja in viktimizacije predvsem med učenci_kami in dijaki_njami,
migranti_kami prve generacije, ter med učenci_kami in dijaki_njami brez mi-
grantskega ozadja. V prvem merjenju učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke
prve generacije, poročajo o več besednega ter spletnega nasilja kot učenci_
ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja. V drugem merjenju pa o več izvaja-
nja nasilnega vedenja ter o več izvajanja besednega, odnosnega in spletnega
kontekst migracij
de na državo rojstva učenca_ke in dijaka_inje, matere in očeta (Slovenija vs.
druge države). Rezultati kažejo, da učenci_ke in dijaki_nje, rojeni izven Slove-
nije, izkazujejo višjo prisotnost večine kazalnikov pozitivnega razvoja v vseh
treh merjenjih. Rezultati pa tudi kažejo, da v prisotnosti kazalnikov pozitivne-
ga razvoja znotraj migrantske populacije glede na državo izvora (Blakan vs.
druge države; znotraj Balkana) ni statistično pomembnih razlik v vseh štirih
merjenjih.
3.0 Nasilno vedenje in viktimizacija
Tabela 3: Statistično značilne razlike v medvrstniških odnosih: nasilno
vedenje in viktimizacija med skupinami dijakov_inj glede na migrantsko
ozadje
Nasilno vedenje 1. merjenje 2. merjenje 3. merjenje 607
1>0 0>1
Telesno nasilje 1>0 2>0
0>1 2>1
Besedno nasilje 0>1
2>0
Odnosno nasilje 0>1 2>1
Viktimizacija 2>1
Besedna viktimizacija 2>0
Spletno nasilje 2>1
2>0
2>1
2>1
2>1
0>1
2>1
Opomba: 0 = učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja; 1 =
učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije; 2 = učenci_ke in
dijaki_nje, migranti_ke druge generacije; v drugem merjenju lestvica
telesnega nasilja ni bila vključena v analizo; v četrtem merjenju ni bilo
statistično značilnih razlik med opazovanimi populacijami, zato rezultati
v tabelo niso vključeni.
Pri prvem in drugem merjenju lahko opazimo razliko pri določenih merah na-
silnega vedenja in viktimizacije predvsem med učenci_kami in dijaki_njami,
migranti_kami prve generacije, ter med učenci_kami in dijaki_njami brez mi-
grantskega ozadja. V prvem merjenju učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke
prve generacije, poročajo o več besednega ter spletnega nasilja kot učenci_
ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja. V drugem merjenju pa o več izvaja-
nja nasilnega vedenja ter o več izvajanja besednega, odnosnega in spletnega
kontekst migracij
