Page 603 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 603
j so podvrženi alkoholizmu in odvisnosti od mamil (Amudsen idr., 2005; 603
Marsiglia idr., 2008), izkazujejo manj agresivnega vedenja (Dimitrova in Cha-
siotis, 2012), nasilja ter viktimizacije (Strohmeier idr., 2008). Hkrati pa nekatere
raziskave celo kažejo, da migranti_ke izkazujejo boljšo adaptacijo znotraj šol-
skega konteksta, kot so npr. pozitivnejša stališča do učenja, manj vedenjskih
težav ter višja motivacija za učenje kot večinska populacija (Vedder idr., 2005).
Priseljenski paradoks je lahko posledica različnih dejavnikov – od individu-
alnih do zunanjih (Coll idr., 2012). Pri individualnih je eden od glavnih dvokul-
turna/večkulturna identiteta posameznikov_ic z migrantskim ozadjem. Prav
povezanost z dvema kulturama in preklapljanje med obema je eden od po-
membnih varovalnih dejavnikov za mladostnike_ce, saj omogoča višje stop-
nje fleksibilnosti in boljše izide preko zmožnosti integracije različnih kulturnih
okvirov (Berry idr., 2006; Portes in Rumbaut, 2001). Z dvokulturno/večkulturno
identiteto je povezan tudi bilingvizem/večjezičnost, ki se tudi povezuje z viš-
jo stopnjo fleksibilnosti ter boljšimi izidi migrantov_k (Han, 2012). Z boljšimi
učnimi rezultati se povezujejo tudi tesni odnosi s širšo družino ter zavezanost
k prispevanju pri družinskih obveznostih, ki sta mediator med višjo stopnjo
motivacije ter statusom migranta_ke prve generacije (Fuglini, 2001). Prisotnost
priseljenskega paradoksa pa se povezuje še z visoko motivacijo, pozitivno sa-
mopodobo ter učinkovitejšo samokontrolo. Pozitivna samopodoba se namreč
povezuje z boljšo adaptacijo znotraj šolskega konteksta (Liebkind idr., 2004),
učinkovitejša samokontrola in zaznane sankcije (npr. sram, izguba spoštova-
nja) pa pojasnjujeta nižje stopnje delinkventnega vedenja med migranti_kami
prve generacije (Vazsony in Killias, 2001).
Pri zunanjih dejavnikih se s priseljenskim paradoksom pomembno pove-
zuje podpora staršev, ki je ključnega pomena pri blažitvi učinkov zaznane dis-
kriminacije znotraj šolskega okolja ter pri krepitvi etnične identitete mlado-
stnika_ce (Liebkind idr., 2004). Podobno se tudi visoke akademske aspiracije
staršev migrantov za njihove otroke povezujejo z bolj zaželenimi učnimi vzor-
ci le-teh (Vallet in Caille, 1999). Starši migranti so tudi bolj strogi v primerjavi
z ostalimi starši, kar se povezuje z nižjo stopnjo delinkventnega vedenja med
mladostniki_cami, migranti_kami prve generacije (Pong idr., 2005). Med zuna-
nje dejavnike Coll idr. (2012) uvrščajo še odnose z vrstniki, šolsko okolje ter lo-
kalno skupnost, v kateri migranti_ke živijo, vendar povezave med priseljen-
skim paradoksom in posameznimi dejavniki (npr. število prijateljev večinske
populacije, velikost razreda, lastnosti in izkušnje učitelja_ice, etnična sestava
soseske ipd.) ne kažejo jasnih povezav.
Na uspešnost adaptacije migrantov_k pa vpliva še več dejavnikov, ki nuj-
no ne predpostavljajo priseljenskega paradoksa. Tudi ti so lahko povezani s so-
cialno-demografskimi značilnostmi posameznega_e migranta_ke (npr. razvoj-
no obdobje selitve (otroštvo/ mladostništvo/odraslost), spol, socio-ekonomski
status, geografsko območje države odhoda itn. (Sam idr., 2008)) ali s konteks-
kontekst migracij
Marsiglia idr., 2008), izkazujejo manj agresivnega vedenja (Dimitrova in Cha-
siotis, 2012), nasilja ter viktimizacije (Strohmeier idr., 2008). Hkrati pa nekatere
raziskave celo kažejo, da migranti_ke izkazujejo boljšo adaptacijo znotraj šol-
skega konteksta, kot so npr. pozitivnejša stališča do učenja, manj vedenjskih
težav ter višja motivacija za učenje kot večinska populacija (Vedder idr., 2005).
Priseljenski paradoks je lahko posledica različnih dejavnikov – od individu-
alnih do zunanjih (Coll idr., 2012). Pri individualnih je eden od glavnih dvokul-
turna/večkulturna identiteta posameznikov_ic z migrantskim ozadjem. Prav
povezanost z dvema kulturama in preklapljanje med obema je eden od po-
membnih varovalnih dejavnikov za mladostnike_ce, saj omogoča višje stop-
nje fleksibilnosti in boljše izide preko zmožnosti integracije različnih kulturnih
okvirov (Berry idr., 2006; Portes in Rumbaut, 2001). Z dvokulturno/večkulturno
identiteto je povezan tudi bilingvizem/večjezičnost, ki se tudi povezuje z viš-
jo stopnjo fleksibilnosti ter boljšimi izidi migrantov_k (Han, 2012). Z boljšimi
učnimi rezultati se povezujejo tudi tesni odnosi s širšo družino ter zavezanost
k prispevanju pri družinskih obveznostih, ki sta mediator med višjo stopnjo
motivacije ter statusom migranta_ke prve generacije (Fuglini, 2001). Prisotnost
priseljenskega paradoksa pa se povezuje še z visoko motivacijo, pozitivno sa-
mopodobo ter učinkovitejšo samokontrolo. Pozitivna samopodoba se namreč
povezuje z boljšo adaptacijo znotraj šolskega konteksta (Liebkind idr., 2004),
učinkovitejša samokontrola in zaznane sankcije (npr. sram, izguba spoštova-
nja) pa pojasnjujeta nižje stopnje delinkventnega vedenja med migranti_kami
prve generacije (Vazsony in Killias, 2001).
Pri zunanjih dejavnikih se s priseljenskim paradoksom pomembno pove-
zuje podpora staršev, ki je ključnega pomena pri blažitvi učinkov zaznane dis-
kriminacije znotraj šolskega okolja ter pri krepitvi etnične identitete mlado-
stnika_ce (Liebkind idr., 2004). Podobno se tudi visoke akademske aspiracije
staršev migrantov za njihove otroke povezujejo z bolj zaželenimi učnimi vzor-
ci le-teh (Vallet in Caille, 1999). Starši migranti so tudi bolj strogi v primerjavi
z ostalimi starši, kar se povezuje z nižjo stopnjo delinkventnega vedenja med
mladostniki_cami, migranti_kami prve generacije (Pong idr., 2005). Med zuna-
nje dejavnike Coll idr. (2012) uvrščajo še odnose z vrstniki, šolsko okolje ter lo-
kalno skupnost, v kateri migranti_ke živijo, vendar povezave med priseljen-
skim paradoksom in posameznimi dejavniki (npr. število prijateljev večinske
populacije, velikost razreda, lastnosti in izkušnje učitelja_ice, etnična sestava
soseske ipd.) ne kažejo jasnih povezav.
Na uspešnost adaptacije migrantov_k pa vpliva še več dejavnikov, ki nuj-
no ne predpostavljajo priseljenskega paradoksa. Tudi ti so lahko povezani s so-
cialno-demografskimi značilnostmi posameznega_e migranta_ke (npr. razvoj-
no obdobje selitve (otroštvo/ mladostništvo/odraslost), spol, socio-ekonomski
status, geografsko območje države odhoda itn. (Sam idr., 2008)) ali s konteks-
kontekst migracij
