Page 604 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 604
tom, v katerem migrant_ka živi (npr. migracijske politike v državi sprejema, od-
nos do migrantov s strani večinske populacije ipd.). Večina raziskav poudarja,
da je dobrobit mladostnikov_c migrantov_k odvisna od tega, kako uspešno
lahko obdržijo stik s svojo kulturo ter se hkrati aktivno vključujejo in ponot-
ranjajo kulturo sprejema (Berry idr., 2006; Sam in Virta, 2003). Pri tem so zelo
pomembne učinkovite politike integracije migrantov_k, politike na področju
podpiranja etnične in jezikovne raznolikosti (Alesina idr., 2003) ter javni izdat-
ki na področju izobraževanja (European Commission/EACEA/Eurydice, 2020),
ki lahko pripomorejo k oblikovanju ustreznih podpornih strategij za učence_
ke migrante_ke. Ključnega pomena pri tem pa je tudi zaznana diskriminacija
učencev_k migrantov_k v družbi sprejema (Coll idr., 1996). Učenci_ke migran-
ti_ke se namreč bolje adaptirajo v okoljih in družbah, kjer se javno in učin-
kovito naslavlja težave, povezane z migracijami, saj se na ta način posredno
tudi naslavlja potrebe učencev_k migrantov_k (Berry idr, 2006). Dimitrova idr.
(2017) ugotavljajo, da so evropski učenci_ke migranti_ke prve generacije bolje
adaptirani kot učenci_ke migranti_ke druge generacije ter učenci_ke večinske
populacije v tistih okoljih, kjer (1) se spodbujajo tesni in podporni odnosi med
604 družino učencev_k migrantov_k, njihovo šolo, vrstniki in skupnostjo; (2) je pri-
sotne manj diskriminacije, več sprejemanja različnost ter pozitivna stališča do
večkulturnosti; in kjer (3) lahko migranti_ke obdržijo svojo kulturno identite-
to hkrati pa lahko prevzemajo kulturo države sprejema – okolje, v katerem se
podpira večkulturnost.
V nadaljevanju povzemamo kvantitativne rezultate raziskave Pozitiv-
ni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij v luči
uspešnosti adaptacije slovenskih učencev_k in dijakov_inj, migrantov_k prve
generacije, učencev_k in dijakov_inj, migrantov_k druge generacije, ter učen-
cev_k in dijakov_inj brez migrantskega ozadja. Glede na to, da perspektiva po-
zitivnega razvoja mladih poudarja, da ima vsak_a mladostnik_ca določene
prednosti in potenciale, ki jih je treba pri razvoju podpreti, nas zanima, kje slo-
venski učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije, izkazujejo prise-
ljenski paradoks oziroma migracijsko/selitveno morbidnost.
1.0 Razvojni viri
Iz rezultatov lahko opazimo, da učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve ge-
neracije, v vseh treh merjenjih izkazujejo višjo stopnjo razvojnih virov kot
učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke druge generacije, in/ali učenci_ke in dija-
ki_nje brez migrantskega ozadja, kar kaže na priseljenski paradoks. To je naj-
bolj očitno pri prvem merjenju, saj tu učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve
generacije, v primerjavi z učenci_kami in dijaki_njami, migranti_kami druge
generacije, in pri večini postavk tudi z učenci_kami in dijaki_njami brez mi-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
nos do migrantov s strani večinske populacije ipd.). Večina raziskav poudarja,
da je dobrobit mladostnikov_c migrantov_k odvisna od tega, kako uspešno
lahko obdržijo stik s svojo kulturo ter se hkrati aktivno vključujejo in ponot-
ranjajo kulturo sprejema (Berry idr., 2006; Sam in Virta, 2003). Pri tem so zelo
pomembne učinkovite politike integracije migrantov_k, politike na področju
podpiranja etnične in jezikovne raznolikosti (Alesina idr., 2003) ter javni izdat-
ki na področju izobraževanja (European Commission/EACEA/Eurydice, 2020),
ki lahko pripomorejo k oblikovanju ustreznih podpornih strategij za učence_
ke migrante_ke. Ključnega pomena pri tem pa je tudi zaznana diskriminacija
učencev_k migrantov_k v družbi sprejema (Coll idr., 1996). Učenci_ke migran-
ti_ke se namreč bolje adaptirajo v okoljih in družbah, kjer se javno in učin-
kovito naslavlja težave, povezane z migracijami, saj se na ta način posredno
tudi naslavlja potrebe učencev_k migrantov_k (Berry idr, 2006). Dimitrova idr.
(2017) ugotavljajo, da so evropski učenci_ke migranti_ke prve generacije bolje
adaptirani kot učenci_ke migranti_ke druge generacije ter učenci_ke večinske
populacije v tistih okoljih, kjer (1) se spodbujajo tesni in podporni odnosi med
604 družino učencev_k migrantov_k, njihovo šolo, vrstniki in skupnostjo; (2) je pri-
sotne manj diskriminacije, več sprejemanja različnost ter pozitivna stališča do
večkulturnosti; in kjer (3) lahko migranti_ke obdržijo svojo kulturno identite-
to hkrati pa lahko prevzemajo kulturo države sprejema – okolje, v katerem se
podpira večkulturnost.
V nadaljevanju povzemamo kvantitativne rezultate raziskave Pozitiv-
ni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij v luči
uspešnosti adaptacije slovenskih učencev_k in dijakov_inj, migrantov_k prve
generacije, učencev_k in dijakov_inj, migrantov_k druge generacije, ter učen-
cev_k in dijakov_inj brez migrantskega ozadja. Glede na to, da perspektiva po-
zitivnega razvoja mladih poudarja, da ima vsak_a mladostnik_ca določene
prednosti in potenciale, ki jih je treba pri razvoju podpreti, nas zanima, kje slo-
venski učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije, izkazujejo prise-
ljenski paradoks oziroma migracijsko/selitveno morbidnost.
1.0 Razvojni viri
Iz rezultatov lahko opazimo, da učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve ge-
neracije, v vseh treh merjenjih izkazujejo višjo stopnjo razvojnih virov kot
učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke druge generacije, in/ali učenci_ke in dija-
ki_nje brez migrantskega ozadja, kar kaže na priseljenski paradoks. To je naj-
bolj očitno pri prvem merjenju, saj tu učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve
generacije, v primerjavi z učenci_kami in dijaki_njami, migranti_kami druge
generacije, in pri večini postavk tudi z učenci_kami in dijaki_njami brez mi-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
