Page 606 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 606
acije glede na državo izvora (Blakan vs. druge države; znotraj Balkana) ni
statistično pomembnih razlik.
2.0 Kazalniki pozitivnega razvoja
Tudi pri kazalnikih pozitivnega razvoja učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke
prve generacije, izkazujejo priseljenski paradoks, saj poročajo o višji prisot
nosti kazalnikov kot ostali dve skupini učenk_cev in dijakov_inj pri vseh treh
merjenjih. V prvem merjenju učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve genera-
cije, poročajo o višji prisotnosti razvojnih virov kot učenci_ke in dijaki_nje brez
migrantskega ozadja pri vseh petih kazalnikih, medtem ko na področju kom-
petentnosti med učenci_kami in dijaki_njami, migranti_kami prve generacije,
ter učenci_kami in dijaki_njami, migranti_kami druge generacije ni statistič-
no pomembne razlike. V drugem in tretjem merjenju na področju kompeten-
tnosti med skupinami učenk_cev in dijakov_inj ni več statistično pomembne
razlike. V tretjem merjenju učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve genera-
606 cije, še vedno poročajo o višjih stopnjah samozavesti, karakterja ter skrbi kot
učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja. Podobno kot pri razvojnih
virih lahko tudi na tem področju opažamo upad priseljenskega paradoksa iz
merjenja v merjenje – pri prvem merjenju namreč učenci_ke in dijaki_nje, mi-
granti_ke prve generacije, izkazujejo priseljenski paradoks pri vseh kazalnikih,
v drugem merjenju le pri štirih, v tretjem pri treh, v četrtem pa med skupinami
učenk_cev in dijakov_inj ni več statistično pomembnih razlik.
Tabela 2: Statistično značilne razlike v 5C pozitivnega razvoja med
skupinami učenk_cev in dijakov_inj glede na migrantsko ozadje
Kompetentnost 1. merjenje 2. merjenje 3. merjenje
Samozavest
Karakter 1>0 1>0 1>0
Skrb 1>2 1>2
Povezanost 1>0 1>0 1>0
1>2 2>0
1>0
1>0 1>0 1>0
1>2 1>2
1>0
1>2
1>0
1>2
Opomba: 0 = učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja; 1 =
učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije; 2 = učenci_ke in
dijaki_nje, migranti_ke druge generacije; v četrtem merjenju ni bilo
statistično značilnih razlik med opazovanimi populacijami, zato rezultati
v tabelo niso vključeni.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
statistično pomembnih razlik.
2.0 Kazalniki pozitivnega razvoja
Tudi pri kazalnikih pozitivnega razvoja učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke
prve generacije, izkazujejo priseljenski paradoks, saj poročajo o višji prisot
nosti kazalnikov kot ostali dve skupini učenk_cev in dijakov_inj pri vseh treh
merjenjih. V prvem merjenju učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve genera-
cije, poročajo o višji prisotnosti razvojnih virov kot učenci_ke in dijaki_nje brez
migrantskega ozadja pri vseh petih kazalnikih, medtem ko na področju kom-
petentnosti med učenci_kami in dijaki_njami, migranti_kami prve generacije,
ter učenci_kami in dijaki_njami, migranti_kami druge generacije ni statistič-
no pomembne razlike. V drugem in tretjem merjenju na področju kompeten-
tnosti med skupinami učenk_cev in dijakov_inj ni več statistično pomembne
razlike. V tretjem merjenju učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve genera-
606 cije, še vedno poročajo o višjih stopnjah samozavesti, karakterja ter skrbi kot
učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja. Podobno kot pri razvojnih
virih lahko tudi na tem področju opažamo upad priseljenskega paradoksa iz
merjenja v merjenje – pri prvem merjenju namreč učenci_ke in dijaki_nje, mi-
granti_ke prve generacije, izkazujejo priseljenski paradoks pri vseh kazalnikih,
v drugem merjenju le pri štirih, v tretjem pri treh, v četrtem pa med skupinami
učenk_cev in dijakov_inj ni več statistično pomembnih razlik.
Tabela 2: Statistično značilne razlike v 5C pozitivnega razvoja med
skupinami učenk_cev in dijakov_inj glede na migrantsko ozadje
Kompetentnost 1. merjenje 2. merjenje 3. merjenje
Samozavest
Karakter 1>0 1>0 1>0
Skrb 1>2 1>2
Povezanost 1>0 1>0 1>0
1>2 2>0
1>0
1>0 1>0 1>0
1>2 1>2
1>0
1>2
1>0
1>2
Opomba: 0 = učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja; 1 =
učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije; 2 = učenci_ke in
dijaki_nje, migranti_ke druge generacije; v četrtem merjenju ni bilo
statistično značilnih razlik med opazovanimi populacijami, zato rezultati
v tabelo niso vključeni.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
