Page 602 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 602
uspešnosti države (OECD, 2012). Integracija pa je zahteven proces tako za mi-
grante_ke kot za družbo sprejema, saj vključuje tudi spodbujanje sprejema-
nja migrantov_k pri večinski populaciji, uspešnost le-te pa se preverja s pri-
merjanjem izidov migrantske in večinske populacije predvsem na socialnem
in ekonomskem področju (Medvešek idr., 2022). Podatki kažejo, da so posle-
dice neuspešne integracije lahko zelo negativne in se kažejo kot dolgotrajna
neenakopravnost in prikrajšanost na različnih področjih ekonomskega, druž-
benega, političnega in kulturnega življenja migrantov_k, ponavljajoči se druž-
beni nemiri in napetosti, getoizacija migrantov_k ter rasni in drugi etnični ne-
miri (McGinnity idr., 2020).
Raziskave kažejo, da so mladi z migrantskim ozadjem manj povezani z in-
stitucijami ter družbenim okoljem, v katerem živijo (Van Bergen idr., 2015). Prav
ta marginalizacija je tudi eden od vzrokov za več kriminalitete, zlorab drog ter
zgodnjega opuščanja šolanja med migranti_kami. Poleg tega migrantske dru-
žine v veliki meri živijo v manj ugodnih življenjskih razmerah, pesti jih revšči-
na, visoka stopnja nezaposlenosti ter ekonomska deprivacija (Roché in Hough,
2018). Zaradi negativnih stališč do migrantov v evropski družbi mladi migran-
602 ti_ke ne razvijejo občutka pripadnosti do družbe sprejema, počutijo se izklju-
čeni iz vseh sfer družbenega življenja, tako v javni sferi in znotraj izobraževa-
nja, kot pri preživljanju prostega časa in zaposljivosti (Van Bergen idr., 2015). Ob
tem pa se velikokrat bolj počutijo povezane s svojo lastno etnično skupino ter
z različnimi, lahko radikalnimi, političnimi gibanji v državi izvora (Roché in Ho-
ugh, 2018), kar lahko privede do njihove radikalizacije (Silber in Bhatt, 2007).
Podobno je tudi v izobraževalnem kontekstu status migranta eden od
dejavnikov tveganja, saj se povezuje z različnimi negativnimi izidi na različ-
nih področjih učenja in izobraževanja (Coll idr., 2012). Veliko evropskih raziskav
tako ugotavlja, da posamezniki_ce z migrantskim ozadjem doživljajo več psi-
holoških stisk in težav z duševnim zdravjem kot večinska populacija (Atzba-
-Poria idr., 2004), da znotraj šolskega okolja izkazujejo več težavnega in tvega-
nega vedenja (npr. uživanje alkohola, nasilje ipd.) (Motti-Stefanidi idr., 2008;
Titzmann, Raabe in Silberesien, 2008), na področju akademskih dosežkov pa
več učnih težav (Roebers in Schneider, 1999; Strohmeier idr., 2008). Pojav, kjer
migranti_ke izkazujejo nižjo stopnjo adaptacije v primerjavi z večinsko popu-
lacijo, imenujemo migracijska/selitvena morbidnost (ang. migrant morbidity).
Po drugi strani pa različne raziskave ugotavljajo, da so migranti_ke velikok-
rat tudi bolje adaptirani kot večinska populacija kljub njihovemu nižjemu so-
cialno-ekonomskemu statusu. Ta pojav imenujemo priseljenski paradoks (ang.
immigrant paradox). Večina raziskav, ki ugotavlja priseljenski paradoks, je bi-
la izvedena v Združenih državah Amerike, vendar so na ta pojav pokazale tudi
nekatere evropske raziskave (Sam idr., 2008). Podatki tako kažejo, da migranti_
ke v veliko evropskih državah presenetljivo izkazujejo nižjo stopnjo duševnih
težav (npr. depresija) (Slodnjak idr., 2002; Stevens idr., 2003, Vaage idr., 2009),
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
grante_ke kot za družbo sprejema, saj vključuje tudi spodbujanje sprejema-
nja migrantov_k pri večinski populaciji, uspešnost le-te pa se preverja s pri-
merjanjem izidov migrantske in večinske populacije predvsem na socialnem
in ekonomskem področju (Medvešek idr., 2022). Podatki kažejo, da so posle-
dice neuspešne integracije lahko zelo negativne in se kažejo kot dolgotrajna
neenakopravnost in prikrajšanost na različnih področjih ekonomskega, druž-
benega, političnega in kulturnega življenja migrantov_k, ponavljajoči se druž-
beni nemiri in napetosti, getoizacija migrantov_k ter rasni in drugi etnični ne-
miri (McGinnity idr., 2020).
Raziskave kažejo, da so mladi z migrantskim ozadjem manj povezani z in-
stitucijami ter družbenim okoljem, v katerem živijo (Van Bergen idr., 2015). Prav
ta marginalizacija je tudi eden od vzrokov za več kriminalitete, zlorab drog ter
zgodnjega opuščanja šolanja med migranti_kami. Poleg tega migrantske dru-
žine v veliki meri živijo v manj ugodnih življenjskih razmerah, pesti jih revšči-
na, visoka stopnja nezaposlenosti ter ekonomska deprivacija (Roché in Hough,
2018). Zaradi negativnih stališč do migrantov v evropski družbi mladi migran-
602 ti_ke ne razvijejo občutka pripadnosti do družbe sprejema, počutijo se izklju-
čeni iz vseh sfer družbenega življenja, tako v javni sferi in znotraj izobraževa-
nja, kot pri preživljanju prostega časa in zaposljivosti (Van Bergen idr., 2015). Ob
tem pa se velikokrat bolj počutijo povezane s svojo lastno etnično skupino ter
z različnimi, lahko radikalnimi, političnimi gibanji v državi izvora (Roché in Ho-
ugh, 2018), kar lahko privede do njihove radikalizacije (Silber in Bhatt, 2007).
Podobno je tudi v izobraževalnem kontekstu status migranta eden od
dejavnikov tveganja, saj se povezuje z različnimi negativnimi izidi na različ-
nih področjih učenja in izobraževanja (Coll idr., 2012). Veliko evropskih raziskav
tako ugotavlja, da posamezniki_ce z migrantskim ozadjem doživljajo več psi-
holoških stisk in težav z duševnim zdravjem kot večinska populacija (Atzba-
-Poria idr., 2004), da znotraj šolskega okolja izkazujejo več težavnega in tvega-
nega vedenja (npr. uživanje alkohola, nasilje ipd.) (Motti-Stefanidi idr., 2008;
Titzmann, Raabe in Silberesien, 2008), na področju akademskih dosežkov pa
več učnih težav (Roebers in Schneider, 1999; Strohmeier idr., 2008). Pojav, kjer
migranti_ke izkazujejo nižjo stopnjo adaptacije v primerjavi z večinsko popu-
lacijo, imenujemo migracijska/selitvena morbidnost (ang. migrant morbidity).
Po drugi strani pa različne raziskave ugotavljajo, da so migranti_ke velikok-
rat tudi bolje adaptirani kot večinska populacija kljub njihovemu nižjemu so-
cialno-ekonomskemu statusu. Ta pojav imenujemo priseljenski paradoks (ang.
immigrant paradox). Večina raziskav, ki ugotavlja priseljenski paradoks, je bi-
la izvedena v Združenih državah Amerike, vendar so na ta pojav pokazale tudi
nekatere evropske raziskave (Sam idr., 2008). Podatki tako kažejo, da migranti_
ke v veliko evropskih državah presenetljivo izkazujejo nižjo stopnjo duševnih
težav (npr. depresija) (Slodnjak idr., 2002; Stevens idr., 2003, Vaage idr., 2009),
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
