Page 610 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 610
statistično značilnih razlik med opazovanimi populacijami, zato rezultati
v tabelo niso vključeni.
6.0 Zaključki
Rezultati kažejo, da učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije, izka-
zujejo priseljenski paradoks na področju razvojnih virov ter na področju kazal-
nikov pozitivnega razvoja skozi vsa tri merjenja znotraj enega šolskega leta. Pri
vsakem naslednjem merjenju je sicer manj razvojnih virov in manj kazalnikov,
pri katerih se ta paradoks kaže, je pa le-ta kljub temu pri vseh treh merjenjih
prisoten pri dveh od štirih zunanjih virov (podpora, meje in pričakovanja), pri
treh od štirih notranjih virov (pozitivne vrednote, socialne spretnosti, pozitiv-
na identiteta) ter pri treh od petih kazalnikov pozitivnega razvoja (samozavest,
karakter, skrb). Perspektiva pozitivnega razvoja mladih namreč predvideva, da
prisotnost razvojih virov ter kazalnikov pozitivnega razvoja pri mladostnikih_
cah predpostavlja manj tveganega vedenja ter več prosocialnega vedenja in
610 prispevanja skupnosti. Priseljenski paradoks slovenski učenci_ke in dijaki_nje,
migranti_ke prve generacije, izkazujejo tudi pri prispevanju, saj v prvem in v
drugem merjenju poročajo o višji stopnji prispevanja kot učenci_ke in dijaki_
nje, migranti_ke druge generacije, ter učenci_ke in dijaki_nje brez migrantske-
ga ozadja.
Po drugi strani pa podatki tudi kažejo na selitveno/migracijsko morbi-
dnost učencev_k in dijakov_inj, migrantov_k druge generacije, na področju
nasilnega vedenja in viktimizacije, in sicer v tretjem merjenju poročajo o višjih
stopnjah nasilnega vedenja in viktimizacije v primerjavi z učenci_kami in dija-
ki_njami brez migrantskega ozadja ter z učenci_kami in dijaki_njami, migran-
ti_kami druge generacije. Kljub temu pa učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke
druge generacije, izkazujejo priseljenski paradoks pri čustveni komponenti
empatije – empatični skrbi, saj v drugem in tretjem merjenju poročajo o viš-
jih stopnjah le-te v primerjavi z učenci_kami in dijaki_njami brez migrantske-
ga ozadja.
Glede na rezultate priznavanja različnosti, kjer učenci_ke in dijaki_nje brez
migrantskega ozadja v vseh treh merjenjih poročajo o več vidnosti njihove kul-
ture znotraj šolskega okolja kot učenci_ke in dijaki_nje migranti_ke, pa lahko
zaključimo, da je šolsko okolje še vedno monokulturno, kar potrjujejo tudi re-
zultati kvalitativne analize fokusnih skupin.
Kot kažejo podatki, izkazujejo tudi slovenski učenci_ke in dijaki_nje mi-
granti_ke različne potenciale, ki jih je treba ustrezno podpreti in razvijati ta-
ko znotraj šolskega okolja kot družbe na sploh. Predvsem je treba učence_ke
in dijake_inje migrante_ke preko programov spodbujanja pozitivnega razvoja
mladih podpreti pri ohranjanju in razvijanju notranjih virov in kazalnikov po-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
v tabelo niso vključeni.
6.0 Zaključki
Rezultati kažejo, da učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije, izka-
zujejo priseljenski paradoks na področju razvojnih virov ter na področju kazal-
nikov pozitivnega razvoja skozi vsa tri merjenja znotraj enega šolskega leta. Pri
vsakem naslednjem merjenju je sicer manj razvojnih virov in manj kazalnikov,
pri katerih se ta paradoks kaže, je pa le-ta kljub temu pri vseh treh merjenjih
prisoten pri dveh od štirih zunanjih virov (podpora, meje in pričakovanja), pri
treh od štirih notranjih virov (pozitivne vrednote, socialne spretnosti, pozitiv-
na identiteta) ter pri treh od petih kazalnikov pozitivnega razvoja (samozavest,
karakter, skrb). Perspektiva pozitivnega razvoja mladih namreč predvideva, da
prisotnost razvojih virov ter kazalnikov pozitivnega razvoja pri mladostnikih_
cah predpostavlja manj tveganega vedenja ter več prosocialnega vedenja in
610 prispevanja skupnosti. Priseljenski paradoks slovenski učenci_ke in dijaki_nje,
migranti_ke prve generacije, izkazujejo tudi pri prispevanju, saj v prvem in v
drugem merjenju poročajo o višji stopnji prispevanja kot učenci_ke in dijaki_
nje, migranti_ke druge generacije, ter učenci_ke in dijaki_nje brez migrantske-
ga ozadja.
Po drugi strani pa podatki tudi kažejo na selitveno/migracijsko morbi-
dnost učencev_k in dijakov_inj, migrantov_k druge generacije, na področju
nasilnega vedenja in viktimizacije, in sicer v tretjem merjenju poročajo o višjih
stopnjah nasilnega vedenja in viktimizacije v primerjavi z učenci_kami in dija-
ki_njami brez migrantskega ozadja ter z učenci_kami in dijaki_njami, migran-
ti_kami druge generacije. Kljub temu pa učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke
druge generacije, izkazujejo priseljenski paradoks pri čustveni komponenti
empatije – empatični skrbi, saj v drugem in tretjem merjenju poročajo o viš-
jih stopnjah le-te v primerjavi z učenci_kami in dijaki_njami brez migrantske-
ga ozadja.
Glede na rezultate priznavanja različnosti, kjer učenci_ke in dijaki_nje brez
migrantskega ozadja v vseh treh merjenjih poročajo o več vidnosti njihove kul-
ture znotraj šolskega okolja kot učenci_ke in dijaki_nje migranti_ke, pa lahko
zaključimo, da je šolsko okolje še vedno monokulturno, kar potrjujejo tudi re-
zultati kvalitativne analize fokusnih skupin.
Kot kažejo podatki, izkazujejo tudi slovenski učenci_ke in dijaki_nje mi-
granti_ke različne potenciale, ki jih je treba ustrezno podpreti in razvijati ta-
ko znotraj šolskega okolja kot družbe na sploh. Predvsem je treba učence_ke
in dijake_inje migrante_ke preko programov spodbujanja pozitivnega razvoja
mladih podpreti pri ohranjanju in razvijanju notranjih virov in kazalnikov po-
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
