Page 605 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 605
ntskega ozadja poročajo o višji prisotnosti razvojnih virov pri skoraj vseh
postavkah, razen pri opolnomočenju, kjer med učenci_kami in dijaki_njami
vseh treh skupin ni razlik. Prisotnost priseljenskega paradoksa se sicer iz mer-
jenja v merjenje zmanjšuje, saj ga učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve ge-
neracije, pri prvem merjenju izkazujejo pri skoraj vseh virih, pri tretjem merje-
nju le pri petih, pri četrtem merjenju pa ni več statistično pomembnih razlik.
Kljub temu lahko opazimo, da učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve ge-
neracije, predvsem na področju notranjih virov pri tretjem merjenju izkazuje-
jo priseljenski paradoks, saj poročajo o več prisotnih virih (pozitivne vrednote,
socialne spretnosti, pozitivna identiteta) kot učenci_ke in dijaki_nje, migranti_
ke druge generacije, ter učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja pri
vseh treh merjenjih.
Tabela 1: Statistično značilne razlike v razvojnih virih med skupinami
učencev_k in dijakov_inj glede na migrantsko ozadje
Podpora 1. merjenje 2. merjenje 3. merjenje 605
Opolnomočenje 0>2 1>2
Zunanji viri Meje in pričakovanja 0>2 1>2
Notranji viri 1>2 1>2
Konstruktivna raba časa 1>0
Zavezanost učenju 0>2 1>2 1>0
Pozitivne vrednote 1>0 1>2
Socialne spretnosti 1>2 1>0 1>0
Pozitivna identiteta 1>2 1>2
1>0 1>2 1>2
1>2 1>0
1>2
1>0
1>2
1>0
1>2
1>0
1>2
1>0
1>2
Opomba: 0 = učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja; 1 =
učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije; 2 = učenci_ke in
dijaki_nje, migranti_ke druge generacije; v četrtem merjenju ni bilo
statistično značilnih razlik med opazovanimi populacijami, zato rezultati
v tabelo niso vključeni.
Podobni rezultati se kažejo tudi v poglavju, kjer so razlike izračunane glede
na državo rojstva učenca_ke in dijaka_inje, matere in očeta (Slovenija vs. dru-
go). Tudi tu učenci_ke in dijaki_nje, rojeni izven Slovenije, izkazujejo višjo pri-
sotnost večine razvojnih virov v vseh treh merjenjih. Rezultati pa tudi kažejo,
da v vseh štirih merjenjih v prisotnosti razvojnih virov znotraj migrantske po-
kontekst migracij
postavkah, razen pri opolnomočenju, kjer med učenci_kami in dijaki_njami
vseh treh skupin ni razlik. Prisotnost priseljenskega paradoksa se sicer iz mer-
jenja v merjenje zmanjšuje, saj ga učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve ge-
neracije, pri prvem merjenju izkazujejo pri skoraj vseh virih, pri tretjem merje-
nju le pri petih, pri četrtem merjenju pa ni več statistično pomembnih razlik.
Kljub temu lahko opazimo, da učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve ge-
neracije, predvsem na področju notranjih virov pri tretjem merjenju izkazuje-
jo priseljenski paradoks, saj poročajo o več prisotnih virih (pozitivne vrednote,
socialne spretnosti, pozitivna identiteta) kot učenci_ke in dijaki_nje, migranti_
ke druge generacije, ter učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja pri
vseh treh merjenjih.
Tabela 1: Statistično značilne razlike v razvojnih virih med skupinami
učencev_k in dijakov_inj glede na migrantsko ozadje
Podpora 1. merjenje 2. merjenje 3. merjenje 605
Opolnomočenje 0>2 1>2
Zunanji viri Meje in pričakovanja 0>2 1>2
Notranji viri 1>2 1>2
Konstruktivna raba časa 1>0
Zavezanost učenju 0>2 1>2 1>0
Pozitivne vrednote 1>0 1>2
Socialne spretnosti 1>2 1>0 1>0
Pozitivna identiteta 1>2 1>2
1>0 1>2 1>2
1>2 1>0
1>2
1>0
1>2
1>0
1>2
1>0
1>2
1>0
1>2
Opomba: 0 = učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja; 1 =
učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke prve generacije; 2 = učenci_ke in
dijaki_nje, migranti_ke druge generacije; v četrtem merjenju ni bilo
statistično značilnih razlik med opazovanimi populacijami, zato rezultati
v tabelo niso vključeni.
Podobni rezultati se kažejo tudi v poglavju, kjer so razlike izračunane glede
na državo rojstva učenca_ke in dijaka_inje, matere in očeta (Slovenija vs. dru-
go). Tudi tu učenci_ke in dijaki_nje, rojeni izven Slovenije, izkazujejo višjo pri-
sotnost večine razvojnih virov v vseh treh merjenjih. Rezultati pa tudi kažejo,
da v vseh štirih merjenjih v prisotnosti razvojnih virov znotraj migrantske po-
kontekst migracij
