Page 601 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 601
ontekst migracij 601
Na področju raziskovanja adaptacije in integracije migrantske populacije obstajata
dva vidika, ki poskušata razložiti razlike pri prilagajanju migrantov_k v večinsko po-
pulacijo – priseljenski paradoks (ang. immigrant paradox) ter migracijska/selitvena
morbidnost (ang. migrant morbidity). Rezultati kažejo, da učenci_ke in dijaki_nje,
migranti_ke prve generacije, tako na področju razvojnih virov kot na področjih ka-
zalnikov pozitivnega razvoja izkazujejo priseljenski paradoks. Na teh področjih to-
rej kažejo boljše izide kot učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke druge generacije, ter
učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja. Po drugi strani pa učenci_ke in
dijaki_nje, migranti_ke druge generacije, v tretjem merjenju poročajo o več nasilja
in viktimizacije v primerjavi z učenci_kami in dijaki_njami, migranti_kami prve ge-
neracije, ter učenci_kami in dijaki_njami brez migrantskega ozadja.
V Sloveniji se v zadnjih letih, tako kot povsod drugje po Evropi, povečuje
število migrantov_k (Keuc, 2020). Selitveni prirast tujih državljank_ov v Slove-
nijo je bil v letu 2019 najvišji po letu 2009, največ migrantov_k je prišlo iz Bos
ne in Hercegovine, Kosova, Srbije in Severne Makedonije. V zadnjih letih pa
se je povečalo tudi število migrantov_k iz drugih držav (npr. Ruske federaci-
je, Ukrajine, Kitajske itd.) (Ministrstvo za notranje zadeve RS, 2020) in prosilcev
za azil z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (EMN, 2019). Migranti_ke tako pos-
tajajo vedno bolj pomemben del slovenske družbe in s tem stopi v ospredje
pomembnost integracije. Uspešna integracija je pomembna tako za dobrobit
samih migrantov_k kot za blaginjo v družbi sprejema, saj omogoča migran-
tom_kam prispevati k ekonomskemu, družbenemu, kulturnemu ter politič-
nemu razvoju države sprejema ter na ta način pripomore k družbeni kohezi-
ji, vključujočemu družbenemu razvoju (McGinnity idr., 2020) ter gospodarski
Na področju raziskovanja adaptacije in integracije migrantske populacije obstajata
dva vidika, ki poskušata razložiti razlike pri prilagajanju migrantov_k v večinsko po-
pulacijo – priseljenski paradoks (ang. immigrant paradox) ter migracijska/selitvena
morbidnost (ang. migrant morbidity). Rezultati kažejo, da učenci_ke in dijaki_nje,
migranti_ke prve generacije, tako na področju razvojnih virov kot na področjih ka-
zalnikov pozitivnega razvoja izkazujejo priseljenski paradoks. Na teh področjih to-
rej kažejo boljše izide kot učenci_ke in dijaki_nje, migranti_ke druge generacije, ter
učenci_ke in dijaki_nje brez migrantskega ozadja. Po drugi strani pa učenci_ke in
dijaki_nje, migranti_ke druge generacije, v tretjem merjenju poročajo o več nasilja
in viktimizacije v primerjavi z učenci_kami in dijaki_njami, migranti_kami prve ge-
neracije, ter učenci_kami in dijaki_njami brez migrantskega ozadja.
V Sloveniji se v zadnjih letih, tako kot povsod drugje po Evropi, povečuje
število migrantov_k (Keuc, 2020). Selitveni prirast tujih državljank_ov v Slove-
nijo je bil v letu 2019 najvišji po letu 2009, največ migrantov_k je prišlo iz Bos
ne in Hercegovine, Kosova, Srbije in Severne Makedonije. V zadnjih letih pa
se je povečalo tudi število migrantov_k iz drugih držav (npr. Ruske federaci-
je, Ukrajine, Kitajske itd.) (Ministrstvo za notranje zadeve RS, 2020) in prosilcev
za azil z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (EMN, 2019). Migranti_ke tako pos-
tajajo vedno bolj pomemben del slovenske družbe in s tem stopi v ospredje
pomembnost integracije. Uspešna integracija je pomembna tako za dobrobit
samih migrantov_k kot za blaginjo v družbi sprejema, saj omogoča migran-
tom_kam prispevati k ekonomskemu, družbenemu, kulturnemu ter politič-
nemu razvoju države sprejema ter na ta način pripomore k družbeni kohezi-
ji, vključujočemu družbenemu razvoju (McGinnity idr., 2020) ter gospodarski
