Page 586 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 586
1. Empatična skrb

Pri spremenljivki empatična skrb rezultati kažejo, da med letniki obstajajo sta-
tistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 412)
= 178,73; p < 0,001), prav tako se je interakcija med letnikom in valom zbira-
nja podatkov izkazala za statistično pomembno (F(9, 1242) = 2,49; p = 0,008).

ANOVA za ponovljene meritve je znotraj 1. letnika (F(3, 97) = 46,23; p <
0,001) pokazala statistično značilne razlike, in sicer se med seboj statistično
značilno razlikujeta prva in četrta (p < 0,001), druga in četrta (p < 0,001) ter
tretja in četrta (p < 0,001) točka zbiranja podatkov. Pri tem so posamezni-
ce_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih rezultatih empatične skrbi, sle-
dijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi osta-
li p = 1,000).

Podobno je znotraj 2. letnika (F(3, 118) = 62,90; p < 0,001), kjer je ANOVA
za ponovljene meritve pokazala statistično značilne razlike, in sicer se med
seboj statistično značilno razlikujeta prva in četrta (p < 0,001), druga in četr-
ta (p < 0,001) ter tretja in četrta (p < 0,001) točka zbiranja podatkov. Pri tem
586 so posameznice_ki v drugem merjenju poročali o najvišjih rezultatih empa-
tične skrbi, sledijo prvi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podat-
kov (vsi ostali p > 0,023).

Znotraj 3. letnika (F(3, 94) = 51,41; p < 0,001) je ANOVA za ponovljene me-
ritve pokazala statistično značilne razlike, in sicer se med seboj statistično
značilno razlikujeta prva in četrta (p < 0,001), druga in četrta (p < 0,001) ter
tretja in četrta (p < 0,001) točka zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_
ki v drugem merjenju poročali o najvišjih rezultatih empatične skrbi, sledi-
jo prvi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p >
0,800).

S pomočjo Friedmannovega testa lahko potrdimo, da v skupini 9. razre-
da (χ2(3) = 71,94; p < 0,001) med posameznimi valovi pri skrbi obstajajo statis-
tično značilne razlike, natančneje med prvim in tretjim (Z = –4,29; p < 0,001),
prvim in četrtim (Z = –6,57; p < 0,001), drugim in tretjim (Z = –4,02; p < 0,001),
drugim in četrtim (Z = –6,33; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –4,75; p <
0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so najvišja povprečja dosegli posa-
meznice_ki v prvem valu, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta točka
zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,376).

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
   581   582   583   584   585   586   587   588   589   590   591