Page 590 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

(p < 0,001), med prvim in četrtim (p < 0,001) ter drugim in tretjim (p = 0,005) va-
lom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju poroča-
li o najvišjih rezultatih COVID-19 anksioznosti, sledijo drugi val, četrti val in na-
zadnje tretja točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,037).

Nenazadnje so znotraj 9. razreda (F(3, 94) = 32,83; p < 0,001) opazne sta-
tistično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno
stopnjo statistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in
tretjim valom (p < 0,001), med prvim in četrtim (p < 0,001), drugim in tretjim (p
< 0,001) ter drugim in četrtim (p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so
posameznice_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih rezultatih COVID-19 an-
ksioznosti, sledijo drugi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja podat-
kov (vsi ostali p > 0,255).

590

Slika 34: Izris povprečnih vrednosti za COVID-19 anksioznost v štirih
točkah merjenja ločeno po letniku

5. Čustva

Pri spremenljivki čustva rezultati kažejo, da med letniki obstajajo statistično
značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 409) = 4,18; p =
0,006), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov se ni izkazala za
statistično značilno (F(9, 1233) = 1,67; p = 0,090).

ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da se znotraj 1. letnika (F(3, 97)
= 1,07; p = 0,364), 2. letnika (F(3, 117) = 2,15; p = 0,097) in 3. letnika (F(3, 95) = 1,17;
p = 0,327) meritve čustev v posameznih valovih zbiranja podatkov med seboj
statistično pomembno ne razlikujejo.

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij