Page 589 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 589
Slika 33: Izris povprečnih vrednosti za anksioznost v štirih točkah 589
merjenja ločeno po letniku
4. Covid-19 anksioznost
Pri spremenljivki COVID-19 anksioznost rezultati kažejo, da med letniki obsta-
jajo statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3,
409) = 74,23; p < 0,001), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov se
je prav tako izkazala za statistično značilno (F(9, 1233) = 2,10; p = 0,027).
Po drugi strani so znotraj 1. letnika (F(3, 97) = 16,87; p < 0,001) opazne sta-
tistično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno
stopnjo statistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in
tretjim valom (p = 0,005), med prvim in četrtim (p < 0,001), drugim in tretjim
(p < 0,001) ter drugim in četrtim (p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem
so posameznice_ki v drugem merjenju poročali o najvišjih rezultatih COVID-19
anksioznosti, sledijo prvi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podat-
kov (vsi ostali p > 0,264).
Tudi znotraj 2. letnika (F(3, 117) = 31,92; p < 0,001) so opazne statistično zna-
čilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno stopnjo sta-
tistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in tretjim valom
(p < 0,001), med prvim in četrtim (p < 0,001), drugim in tretjim (p < 0,001) ter
drugim in četrtim (p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posamezni-
ce_ki v prvem merjenju poročali_e o najvišjih rezultatih COVID-19 anksioznos-
ti, sledijo četrti val, tretji val in nazadnje druga točka zbiranja podatkov (vsi os-
tali p > 0,012).
Tudi znotraj 3. letnika (F(3, 95) = 9,16; p < 0,001) so opazne statistično zna-
čilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno stopnjo sta-
tistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in tretjim valom
kontekst prehoda
merjenja ločeno po letniku
4. Covid-19 anksioznost
Pri spremenljivki COVID-19 anksioznost rezultati kažejo, da med letniki obsta-
jajo statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3,
409) = 74,23; p < 0,001), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov se
je prav tako izkazala za statistično značilno (F(9, 1233) = 2,10; p = 0,027).
Po drugi strani so znotraj 1. letnika (F(3, 97) = 16,87; p < 0,001) opazne sta-
tistično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno
stopnjo statistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in
tretjim valom (p = 0,005), med prvim in četrtim (p < 0,001), drugim in tretjim
(p < 0,001) ter drugim in četrtim (p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem
so posameznice_ki v drugem merjenju poročali o najvišjih rezultatih COVID-19
anksioznosti, sledijo prvi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podat-
kov (vsi ostali p > 0,264).
Tudi znotraj 2. letnika (F(3, 117) = 31,92; p < 0,001) so opazne statistično zna-
čilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno stopnjo sta-
tistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in tretjim valom
(p < 0,001), med prvim in četrtim (p < 0,001), drugim in tretjim (p < 0,001) ter
drugim in četrtim (p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posamezni-
ce_ki v prvem merjenju poročali_e o najvišjih rezultatih COVID-19 anksioznos-
ti, sledijo četrti val, tretji val in nazadnje druga točka zbiranja podatkov (vsi os-
tali p > 0,012).
Tudi znotraj 3. letnika (F(3, 95) = 9,16; p < 0,001) so opazne statistično zna-
čilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno stopnjo sta-
tistične značilnosti (p = 0,008) prav tako potrdijo – med prvim in tretjim valom
kontekst prehoda
