Page 582 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 582
poročali o najvišjih rezultatih besedne viktimizacije, sledijo drugi val, tretji val
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,363).
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –5,11;
p < 0,001), drugim in četrtim (Z = –4,20; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z =
–4,35; p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem
merjenju poročali o najvišjih rezultatih besedne viktimizacije, sledijo drugi val,
tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,051).
9. Odnosna viktimizacija
582
Slika 29: Izris povprečnih vrednosti za odnosno viktimizacijo v štirih
točkah merjenja ločeno po letniku
Pri spremenljivki odnosna viktimizacija se je izkazalo, da med povprečji podat-
kov v vseh časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 8,00;
p = 0,046), 2. letnika (χ2(3) = 9,10; p = 0,028), 3. letnika (χ2(3) = 10,59; p = 0,014) in
9. razreda (χ2(3) = 10,67; p = 0,014) statistično značilne razlike obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 1. letniku (vsi p > 0,042), 2. letniku (vsi
p > 0,021) in 3. letniku (vsi p > 0,021), izvedene s pomočjo Wilcoxonovega tes-
ta (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statis-
tično značilne razlike med posameznimi časovnimi točkami zbiranja podatkov
ne obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –3,19;
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,363).
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –5,11;
p < 0,001), drugim in četrtim (Z = –4,20; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z =
–4,35; p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem
merjenju poročali o najvišjih rezultatih besedne viktimizacije, sledijo drugi val,
tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,051).
9. Odnosna viktimizacija
582
Slika 29: Izris povprečnih vrednosti za odnosno viktimizacijo v štirih
točkah merjenja ločeno po letniku
Pri spremenljivki odnosna viktimizacija se je izkazalo, da med povprečji podat-
kov v vseh časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 8,00;
p = 0,046), 2. letnika (χ2(3) = 9,10; p = 0,028), 3. letnika (χ2(3) = 10,59; p = 0,014) in
9. razreda (χ2(3) = 10,67; p = 0,014) statistično značilne razlike obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 1. letniku (vsi p > 0,042), 2. letniku (vsi
p > 0,021) in 3. letniku (vsi p > 0,021), izvedene s pomočjo Wilcoxonovega tes-
ta (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statis-
tično značilne razlike med posameznimi časovnimi točkami zbiranja podatkov
ne obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –3,19;
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
