Page 591 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

Slika 35: Izris povprečnih vrednosti za čustva v štirih točkah merjenja 591
ločeno po letniku

Po drugi strani so znotraj 9. razreda (F(3, 94) = 4,95; p = 0,003) opazne statis-
tično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave (s prilagojeno sta-
tistično značilnostjo p = 0,008) niso potrdile (vsi p > 0,014).

6. Skrb

Pri spremenljivki skrb rezultati kažejo, da med letniki obstajajo statistično
značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 409) = 8,80; p <
0,001), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov pa se ni izkazala za
statistično pomembno (F(9, 1233) = 1,25; p = 0,258).

ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da znotraj 1. letnika (F(3, 97) =
2,19; p = 0,094), 2. letnika (F(3, 117) = 0,59; p = 0,625) in 3. letnika (F(3, 95) = 2,57;
p = 0,059) ni statistično značilnih razlik med povprečji podatkov v posamez-
nih meritvah.

S pomočjo Friedmannovega testa lahko potrdimo, da v skupini 9. razreda
(χ2(3) = 13,60; p = 0,003) med posameznimi valovi pri skrbi obstajajo statistič-
no značilne razlike, natančneje med prvim in tretjim (Z = –3,12; p < 0,001), dru-
gim in tretjim (Z = –4,35; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –3,19; p = 0,001)
valom zbiranja podatkov. Pri tem so najvišja povprečja dosegli v četrtem valu,
sledijo prvi val, drugi val in nazadnje tretja točka zbiranja podatkov (vsi osta-
li p > 0,778).

kontekst prehoda