Page 581 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

Parne primerjave za udeležence_ke v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,017), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –3,95;
p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –2,75; p = 0,006) valom zbiranja podatkov.
Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih rezultatih te-
lesne viktimizacije, sledita tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov
(vsi ostali p > 0,187).

8. Besedna viktimizacija

581

Slika 28: Izris povprečnih vrednosti za besedno viktimizacijo v štirih
točkah merjenja ločeno po letniku
Pri spremenljivki besedna viktimizacija se je izkazalo, da med povprečji podat-
kov v vseh časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 5,33; p
= 0,149) statistično pomembne razlike ne obstajajo. Po drugi strani je opazno,
da v skupini 2. letnika (χ2(3) = 10,37; p = 0,016), 3. letnika (χ2(3) = 29,98; p < 0,001)
in 9. razreda (χ2(3) = 38,89; p < 0,001) statistično značilne razlike obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 2. letniku (vsi p > 0,016) izvedene s
pomočjo Wilcoxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p =
0,008), so pokazale, da statistično značilne razlike med posameznimi časovni-
mi točkami zbiranja podatkov ne obstajajo.
Parne primerjave za udeležence_ke v 3. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –3,54; p
< 0,001), prvim in tretjim (Z = –3,36; p = 0,001) ter prvim in četrtim (Z = –3,93; p <
0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju

kontekst prehoda