Page 588 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 588
ANOVA za ponovljene meritve je znotraj 1. letnika (F(3, 97) = 2,98; p = 0,035)
pokazala statistično značilne razlike, a jih Bonferronijeve parne primerjave ni-
so potrdile (vsi p > 0,091).
Podobno je znotraj 2. letnika (F(3, 118) = 10,15; p < 0,001), kjer je ANOVA za
ponovljene meritve pokazala statistično značilne razlike, in sicer se med seboj
statistično značilno razlikujeta druga in četrta (p < 0,001) ter tretja in četrta (p <
0,001) točka zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem merjenju
poročali o najvišjih rezultatih zavzemanja perspektive, sledijo tretji val, prvi val
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,030).
Znotraj 3. letnika (F(3, 94) = 15,80; p < 0,001) je ANOVA za ponovljene me-
ritve pokazala statistično značilne razlike, in sicer se med seboj statistično zna-
čilno razlikujeta druga in četrta (p < 0,001) ter tretja in četrta (p < 0,001) točka
zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem merjenju poročali_e o
najvišjih rezultatih zavzemanja perspektive, sledijo tretji val, prvi val in nazad-
nje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,041).
S pomočjo Friedmannovega testa lahko potrdimo, da v skupini 9. razreda
(χ2(3) = 13,63; p = 0,003) med posameznimi valovi pri skrbi obstajajo statistič-
588 no značilne razlike, a jih parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonove-
ga testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), niso potrdile (vsi
p > 0,376).
3. Anksioznost
Pri spremenljivki anksioznost rezultati kažejo, da med letniki obstajajo statistič-
no značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 409) = 13,50;
p < 0,001), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov se ni izkazala
za statistično značilno (F(9, 1233) = 1,70; p = 0,085).
ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da se znotraj 1. letnika (F(3, 97)
= 2,43; p = 0,070) in 3. letnika (F(3, 95) = 2,32; p = 0,081) meritve anksioznosti
v posameznih valovih zbiranja podatkov med seboj ne razlikujejo statistično
pomembno.
Po drugi strani so znotraj 2. letnika (F(3, 117) = 4,08; p = 0,009) opazne sta-
tistično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno
stopnjo statistične značilnosti (p = 0,008) niso potrdile (vsi p > 0,018).
Podobno je znotraj 9. razreda (F(3, 94) = 8,25; p < 0,001), kjer se med seboj
statistično značilno razlikujeta druga in tretja (p = 0,003) ter tretja in četrta (p <
0,001) točka zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v četrtem merjenju
poročali o najvišjih rezultatih anksioznosti, sledijo drugi val, tretji val in nazad-
nje prva točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,071).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
pokazala statistično značilne razlike, a jih Bonferronijeve parne primerjave ni-
so potrdile (vsi p > 0,091).
Podobno je znotraj 2. letnika (F(3, 118) = 10,15; p < 0,001), kjer je ANOVA za
ponovljene meritve pokazala statistično značilne razlike, in sicer se med seboj
statistično značilno razlikujeta druga in četrta (p < 0,001) ter tretja in četrta (p <
0,001) točka zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem merjenju
poročali o najvišjih rezultatih zavzemanja perspektive, sledijo tretji val, prvi val
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,030).
Znotraj 3. letnika (F(3, 94) = 15,80; p < 0,001) je ANOVA za ponovljene me-
ritve pokazala statistično značilne razlike, in sicer se med seboj statistično zna-
čilno razlikujeta druga in četrta (p < 0,001) ter tretja in četrta (p < 0,001) točka
zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem merjenju poročali_e o
najvišjih rezultatih zavzemanja perspektive, sledijo tretji val, prvi val in nazad-
nje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,041).
S pomočjo Friedmannovega testa lahko potrdimo, da v skupini 9. razreda
(χ2(3) = 13,63; p = 0,003) med posameznimi valovi pri skrbi obstajajo statistič-
588 no značilne razlike, a jih parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonove-
ga testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), niso potrdile (vsi
p > 0,376).
3. Anksioznost
Pri spremenljivki anksioznost rezultati kažejo, da med letniki obstajajo statistič-
no značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 409) = 13,50;
p < 0,001), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov se ni izkazala
za statistično značilno (F(9, 1233) = 1,70; p = 0,085).
ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da se znotraj 1. letnika (F(3, 97)
= 2,43; p = 0,070) in 3. letnika (F(3, 95) = 2,32; p = 0,081) meritve anksioznosti
v posameznih valovih zbiranja podatkov med seboj ne razlikujejo statistično
pomembno.
Po drugi strani so znotraj 2. letnika (F(3, 117) = 4,08; p = 0,009) opazne sta-
tistično značilne razlike, ki jih Bonferronijeve parne primerjave s prilagojeno
stopnjo statistične značilnosti (p = 0,008) niso potrdile (vsi p > 0,018).
Podobno je znotraj 9. razreda (F(3, 94) = 8,25; p < 0,001), kjer se med seboj
statistično značilno razlikujeta druga in tretja (p = 0,003) ter tretja in četrta (p <
0,001) točka zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v četrtem merjenju
poročali o najvišjih rezultatih anksioznosti, sledijo drugi val, tretji val in nazad-
nje prva točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,071).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
