Page 566 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 566
(F(3, 430) = 1,88; p = 0,132), interakcija se je sicer izkazala za statistično značilno
(F(9, 1296) = 3,23; p = 0,001), a je nadalje nismo interpretirali.
566 Slika 14: Izris povprečnih vrednosti za socialne spretnosti glede na štiri
točke merjenja ločeno po letniku
8. Pozitivna identiteta
Pri spremenljivki pozitivna identiteta rezultati kažejo, da med letniki obstajajo
statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 430)
= 2,95; p = 0,032), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov se je
prav tako izkazala za statistično pomembno (F(9, 1296) = 1,89; p = 0,049).
ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da znotraj 1. letnika (F(3, 100) =
0,12; p = 0,951) in 3. letnika (F(3, 99) = 0,69; p = 0,563) ni statistično značilnih raz-
lik med povprečji podatkov v posameznih meritvah.
ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjava-
mi (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala, da se zno-
traj 2. letnika (F(3, 119) = 4,09; p = 0,008) povprečja statistično značilno razliku-
jejo, Bonferronijeve parne primerjave so pokazale, da se med seboj statistično
značilno razlikujeta prvi in drugi (p = 0,008) val zbiranja podatkov. Pri tem so
najvišja povprečja dosegli v prvem valu, sledijo četrti val, drugi val in nazadnje
tretja točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,066).
S pomočjo Friedmannovega testa lahko potrdimo, da v skupini 9. razreda
(χ2(3) = 13,66; p = 0,003) med posameznimi valovi v pozitivni identiteti obstaja-
jo statistično značilne razlike, natančneje med prvim in četrtim valom zbiran-
ja podatkov (Z = –3,13; p = 0,002). Pri tem so najvišja povprečja dosegli v prvem
valu, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi
ostali p > 0,027).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
(F(9, 1296) = 3,23; p = 0,001), a je nadalje nismo interpretirali.
566 Slika 14: Izris povprečnih vrednosti za socialne spretnosti glede na štiri
točke merjenja ločeno po letniku
8. Pozitivna identiteta
Pri spremenljivki pozitivna identiteta rezultati kažejo, da med letniki obstajajo
statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 430)
= 2,95; p = 0,032), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov se je
prav tako izkazala za statistično pomembno (F(9, 1296) = 1,89; p = 0,049).
ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da znotraj 1. letnika (F(3, 100) =
0,12; p = 0,951) in 3. letnika (F(3, 99) = 0,69; p = 0,563) ni statistično značilnih raz-
lik med povprečji podatkov v posameznih meritvah.
ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjava-
mi (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala, da se zno-
traj 2. letnika (F(3, 119) = 4,09; p = 0,008) povprečja statistično značilno razliku-
jejo, Bonferronijeve parne primerjave so pokazale, da se med seboj statistično
značilno razlikujeta prvi in drugi (p = 0,008) val zbiranja podatkov. Pri tem so
najvišja povprečja dosegli v prvem valu, sledijo četrti val, drugi val in nazadnje
tretja točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,066).
S pomočjo Friedmannovega testa lahko potrdimo, da v skupini 9. razreda
(χ2(3) = 13,66; p = 0,003) med posameznimi valovi v pozitivni identiteti obstaja-
jo statistično značilne razlike, natančneje med prvim in četrtim valom zbiran-
ja podatkov (Z = –3,13; p = 0,002). Pri tem so najvišja povprečja dosegli v prvem
valu, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi
ostali p > 0,027).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
