Page 561 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

2. Opolnomočenje 561

Pri spremenljivki opolnomočenje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 1. letnika (χ2(3) = 3,95;
p = 0,267) in 3. letnika (χ2(3) = 2,95; p = 0,399) statistično značilne razlike ne
obstajajo.

Po drugi strani v skupini 2. letnika (χ2(3) = 19,50; p < 0,001) in 9. razreda (χ2(3)
= 11,20; p = 0,011) med vsemi štirimi časovnimi točkami merjenja obstajajo sta-
tistično značilne razlike.

Parne primerjave za udeleženke_ce v 2. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –2,67; p
= 0,008), prvim in tretjim (Z = –4,25; p < 0,001) ter prvim in četrtim (Z = –3,64; p
< 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem merjen-
ju poročali o najvišjih rezultatih opolnomočenja, sledijo drugi val, tretji val in
nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,113).

Parne primerjave za udeležence v 9. razredu, izvedene s pomočjo Wilcoxo-
novega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokaza-
le, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in tretjim (Z = –3,26; p =
0,001) in prvim in četrtim (Z = –3,09; p = 0,002) valom zbiranja podatkov. Pri
tem so posameznice_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih rezultatih opol-
nomočenja, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podat-
kov (vsi ostali p > 0,044).

Slika 9: Izris povprečnih vrednosti za opolnomočenje glede na štiri točke
merjenja ločeno po letniku

kontekst prehoda