Page 571 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

Slika 18: Izris povprečnih vrednosti za karakter glede na štiri točke 571
merjenja ločeno po letniku

4. Skrb

Pri spremenljivki skrb rezultati kažejo, da med letniki obstajajo statistično zna-
čilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 421) = 9,59; p <
0,001), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov pa se ni izkazala
za statistično pomembno (F(9, 1269) = 1,31; p = 0,227).

ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da znotraj 1. letnika (F(3, 98) =
2,04; p = 0,114) in 2. letnika (F(3, 119) = 1,79; p = 0,154) ni statistično značilnih raz-
lik med povprečji podatkov v posameznih meritvah.

ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjavami
(s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala, da se znotraj 3.
letnika (F(3, 97) = 4,01; p = 0,010) povprečja statistično značilno razlikujejo; Bon-
ferronijeve parne primerjave so pokazale, da se med seboj statistično značil-
no razlikujeta prvi in četrti (p = 0,004) val zbiranja podatkov. Pri tem so najvišja
povprečja dosegli v prvem valu, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta
točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,092).

S pomočjo Friedmannovega testa lahko potrdimo, da v skupini 9. razre-
da (χ2(3) = 10,37; p = 0,016) med posameznimi valovi pri skrbi obstajajo statis-
tično značilne razlike, natančneje med prvim in tretjim valom zbiranja podat-
kov (Z = –3,01; p = 0,003). Pri tem so najvišja povprečja dosegli v prvem valu,
sledijo drugi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja podatkov (vsi os-
tali p > 0,017).

kontekst prehoda