Page 563 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

4. Konstruktivna raba časa 563

Pri spremenljivki konstruktivna raba časa rezultati kažejo, da med letniki obsta-
jajo statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3,
442) = 5,13; p = 0,002), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov pa
se ni izkazala za statistično pomembno (F(9, 1332) = 0,87; p = 0,551).

ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da znotraj 1. letnika (F(3, 100) =
0,64; p = 0,594) ter 3. letnika (F(3, 101) = 2,33; p = 0,079) ni statistično značilnih
razlik med povprečji podatkov v posameznih meritvah.

Po drugi strani lahko s pomočjo Friedmannovega testa v skupini 2. letnika
(χ2(3) = 16,52; p = 0,001) med posameznimi valovi opazimo statistično značilne
razlike. Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonovega testa (s prilago-
jeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statistično značil-
na razlika obstaja med prvim in tretjim (Z = –3,13; p = 0,002) ter prvim in četr-
tim (Z = –2,87; p = 0,004) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki
v prvem merjenju poročali o najvišjih rezultatih konstruktivne rabe časa, sledi-
jo drugi val, tretji val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p >
0,057).

ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjavami
(s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala tudi, da se zno-
traj 9. razreda (F(3, 116) = 3,44; p = 0,019) povprečja statistično značilno razliku-
jejo, a Bonferronijeve parne primerjave statistično pomembnih razlik niso po-
trdile (vsi p > 0,010).

Slika 11: Izris povprečnih vrednosti za konstruktivno rabo časa glede
na štiri točke merjenja ločeno po letniku

kontekst prehoda