Page 564 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 564
5. Zavezanost učenju
Pri spremenljivki zavezanost učenju rezultati kažejo, da med letniki obstajajo
statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 440)
= 5,13; p < 0,001), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov pa se ni
izkazala za statistično pomembno (F(9, 1326) = 0,88; p = 0,547).
ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da znotraj 3. letnika (F(3, 101) =
1,97; p = 0,123) ni statistično značilnih razlik med povprečji podatkov v posame-
znih meritvah.
ANOVA za ponovljene meritve z Bonferronijevimi parnimi primerjavami (s
prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) je pokazala, da se znotraj 1.
letnika (F(3, 100) = 3,30; p = 0,023) povprečja statistično značilno razlikujejo,
a Bonferronijeve parne primerjave statistično pomembnih razlik niso potrdi-
le (vsi p > 0,012).
ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjava-
mi (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala, da se zno-
traj 2. letnika (F(3, 119) = 10,46; p < 0,001) povprečja statistično značilno razliku-
jejo; Bonferronijeve parne primerjave so pokazale, da se med seboj statistično
564 značilno razlikujejo prvi in drugi (p = 0,006), prvi in tretji (p < 0,001) ter prvi in
četrti (p = 0,005) val zbiranja podatkov. Pri tem so najvišja povprečja dosegli v
prvem valu, sledijo drugi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja podat-
kov (vsi ostali p > 0,023).
S pomočjo Friedmannovega testa v skupini 9. razreda (χ2(3) = 4,26; p =
0,235) med posameznimi valovi v zavezanosti učenju ne moremo potrditi sta-
tistično značilnih razlik.
Slika 12: Izris povprečnih vrednosti za zavezanost učenju glede na štiri
točke merjenja ločeno po letniku
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
Pri spremenljivki zavezanost učenju rezultati kažejo, da med letniki obstajajo
statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 440)
= 5,13; p < 0,001), interakcija med letnikom in valom zbiranja podatkov pa se ni
izkazala za statistično pomembno (F(9, 1326) = 0,88; p = 0,547).
ANOVA za ponovljene meritve je pokazala, da znotraj 3. letnika (F(3, 101) =
1,97; p = 0,123) ni statistično značilnih razlik med povprečji podatkov v posame-
znih meritvah.
ANOVA za ponovljene meritve z Bonferronijevimi parnimi primerjavami (s
prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) je pokazala, da se znotraj 1.
letnika (F(3, 100) = 3,30; p = 0,023) povprečja statistično značilno razlikujejo,
a Bonferronijeve parne primerjave statistično pomembnih razlik niso potrdi-
le (vsi p > 0,012).
ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjava-
mi (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala, da se zno-
traj 2. letnika (F(3, 119) = 10,46; p < 0,001) povprečja statistično značilno razliku-
jejo; Bonferronijeve parne primerjave so pokazale, da se med seboj statistično
564 značilno razlikujejo prvi in drugi (p = 0,006), prvi in tretji (p < 0,001) ter prvi in
četrti (p = 0,005) val zbiranja podatkov. Pri tem so najvišja povprečja dosegli v
prvem valu, sledijo drugi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja podat-
kov (vsi ostali p > 0,023).
S pomočjo Friedmannovega testa v skupini 9. razreda (χ2(3) = 4,26; p =
0,235) med posameznimi valovi v zavezanosti učenju ne moremo potrditi sta-
tistično značilnih razlik.
Slika 12: Izris povprečnih vrednosti za zavezanost učenju glede na štiri
točke merjenja ločeno po letniku
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
