Page 565 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

6. Pozitivne vrednote 565

Pri spremenljivki pozitivne vrednote rezultati kažejo, da med letniki obstajajo
statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 431)
= 4,95; p = 0,002), prav tako je signifikantna interakcija med letnikom in valom
zbiranja podatkov (F(9, 1299) = 2,88; p = 0,002).

ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjava-
mi (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala, da se znotraj
1. letnika (F(3, 100) = 2,67; p = 0,051) in 9. razreda (F(3, 106) = 2,31; p = 0,081) me-
ritve pozitivnih vrednot v posameznih valovih zbiranja podatkov med seboj ne
razlikujejo statistično pomembno.

Po drugi strani se znotraj 2. letnika (F(3, 119) = 7,93; p < 0,001) med seboj
statistično značilno razlikujeta prva in tretja točka merjenja (p < 0,001) ter pr-
va in četrta (p = 0,005) točka zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v
prvem merjenju poročali o najvišjih rezultatih pozitivnih vrednot, sledijo dru-
gi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,062).
Parne primerjave so pokazale, da se znotraj 3. letnika (F(3, 100) = 2,71; p = 0,049)
med seboj statistično značilno ne razlikuje nobena točka zbiranja podatkov
(vsi p > 0,030).

Slika 13: Izris povprečnih vrednosti za pozitivne vrednote glede na štiri
točke merjenja ločeno po letniku

7. Socialne spretnosti

Pri spremenljivki socialne spretnosti rezultati kažejo, da ne obstajajo statistično
značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja – ni glavnega učinka

kontekst prehoda