Page 562 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

3. Meje in pričakovanja

Pri spremenljivki meje in pričakovanja rezultati kažejo, da med letniki obstajajo
statistično značilne razlike glede na različne časovne točke merjenja (F(3, 442)
= 15,15; p < 0,001), prav tako je signifikantna interakcija med letnikom in valom
zbiranja podatkov (F(9, 1332) = 2,09; p = 0,028).

ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjava-
mi (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala, da se znotraj
1. letnika (F(3, 100) = 2,32; p = 0,080) in 9. razreda (F(3, 116) = 2,61; p = 0,055) me-
ritve v posameznih valovih zbiranja podatkov med seboj ne razlikujejo statis-
tično pomembno.

Po drugi strani se znotraj 2. letnika (F(3, 119) = 11,47; p < 0,001) med seboj
statistično značilno razlikujeta prva in tretja točka merjenja (p < 0,001), prva in
četrta (p < 0,001), druga in tretja (p = 0,003) ter druga in četrta (p = 0,001) toč-
ka zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju poročali
o najvišjih rezultatih mej in pričakovanj, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje
četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,598). Prav tako se znotraj 3. letni-
ka (F(3, 101) = 15,15; p = 0,002) med seboj statistično značilno razlikujeta prva in
562 tretja točka merjenja (p = 0,002). Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju
poročali o najvišjih rezultatih mej in pričakovanj, sledijo drugi val, četrti val in
nazadnje tretja točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,020).

Slika 10: Izris povprečnih vrednosti za meje in pričakovanje glede na štiri
točke merjenja ločeno po letniku

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij