Page 569 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

očali o najvišjih rezultatih kompetentnosti, sledijo tretji val, prvi val in na-
zadnje druga točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,128).

Podobno je znotraj 2. letnika (F(3, 119) = 4,13; p = 0,008), kjer se med se-
boj statistično značilno razlikujeta prva in druga (p = 0,004) točka zbiranja po-
datkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih re-
zultatih kompetentnosti, sledijo četrti val, tretji val in nazadnje druga točka
zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,439).

569

Slika 16: Izris povprečnih vrednosti za kompetentnost glede na štiri točke
merjenja ločeno po letniku

2. Samozavest

Pri spremenljivki samozavest se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov v skupini 2. letnika (χ2(3) = 3,71;
p = 0,294) in 9. razreda (χ2(3) = 5,04; p = 0,169) statistično značilne razlike ne
obstajajo.

Po drugi strani lahko v skupini 1. letnika (χ2(3) = 15,88; p = 0,001) in 3. letni-
ka (χ2(3) = 10,26; p = 0,016) med vsemi štirimi časovnimi točkami merjenja opa-
zimo statistično značilne razlike.

Parne primerjave za udeležence_ke v 1. letniku, izvedene s pomočjo Wil-
coxonovega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so po-
kazale, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in tretjim (Z = –2,65;
p = 0,008) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v tretjem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih samozavesti, sledijo drugi val, četrti val in
nazadnje prva točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,016).

kontekst prehoda