Page 560 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 560
nosti najvišje v prvem valu, sledijo četrti val, tretji val in nazadnje druga točka
zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,139).
ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjavami
(s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala tudi, da se zno-
traj 2. letnika (F(3, 119) = 16,74; p < 0,001) razlikujejo povprečja med prvim in
drugim valom zbiranja podatkov (p < 0,001), prvim in tretjim valom (p < 0,001)
ter prvim in četrtim valom zbiranja podatkov (p < 0,001). Pri tem so povpreč-
ne vrednosti najvišje v prvem valu, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta
točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,931).
Po drugi strani lahko s pomočjo Friedmannovega testa v skupini 3. letnika
(χ2(3) = 22,51; p < 0,001) med posameznimi valovi opazimo statistično značilne
razlike. Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonovega testa (s prilago-
jeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statistično značilna
razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –3,30; p = 0,001), prvim in tretjim (Z
= –4,60; p < 0,001) ter prvim in četrtim (Z = –3,38; p = 0,001) valom zbiranja po-
datkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih rezul-
tatih podpore, sledijo drugi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja po-
560 datkov (vsi ostali p > 0,048).
ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjavami
(s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala tudi, da se zno-
traj 9. razreda (F(3, 119) = 5,81; p = 0,001) razlikujejo povprečja med prvim in
drugim valom zbiranja podatkov (p = 0,001), prvim in tretjim valom (p = 0,003)
ter prvim in četrtim valom zbiranja podatkov (p = 0,003). Pri tem so povpreč-
ne vrednosti najvišje v prvem valu, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četr-
ta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p = 1,000).
Slika 8: Izris povprečnih vrednosti za podporo glede na štiri točke
merjenja ločeno po letniku
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,139).
ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjavami
(s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala tudi, da se zno-
traj 2. letnika (F(3, 119) = 16,74; p < 0,001) razlikujejo povprečja med prvim in
drugim valom zbiranja podatkov (p < 0,001), prvim in tretjim valom (p < 0,001)
ter prvim in četrtim valom zbiranja podatkov (p < 0,001). Pri tem so povpreč-
ne vrednosti najvišje v prvem valu, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četrta
točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,931).
Po drugi strani lahko s pomočjo Friedmannovega testa v skupini 3. letnika
(χ2(3) = 22,51; p < 0,001) med posameznimi valovi opazimo statistično značilne
razlike. Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonovega testa (s prilago-
jeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da statistično značilna
razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –3,30; p = 0,001), prvim in tretjim (Z
= –4,60; p < 0,001) ter prvim in četrtim (Z = –3,38; p = 0,001) valom zbiranja po-
datkov. Pri tem so posameznice_ki v prvem merjenju poročali o najvišjih rezul-
tatih podpore, sledijo drugi val, četrti val in nazadnje tretja točka zbiranja po-
560 datkov (vsi ostali p > 0,048).
ANOVA za ponovljene meritve je z Bonferronijevimi parnimi primerjavami
(s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008) pokazala tudi, da se zno-
traj 9. razreda (F(3, 119) = 5,81; p = 0,001) razlikujejo povprečja med prvim in
drugim valom zbiranja podatkov (p = 0,001), prvim in tretjim valom (p = 0,003)
ter prvim in četrtim valom zbiranja podatkov (p = 0,003). Pri tem so povpreč-
ne vrednosti najvišje v prvem valu, sledijo drugi val, tretji val in nazadnje četr-
ta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p = 1,000).
Slika 8: Izris povprečnih vrednosti za podporo glede na štiri točke
merjenja ločeno po letniku
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
