Page 556 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

7. Odločanje

Pri spremenljivki odločanje (χ2(3) = 0,34; p = 0,952) se je izkazalo, da med
povprečji podatkov v vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov ne ob-
stajajo statistično značilne razlike.

556

Slika 6: Izris povprečnih vrednosti za lestvice, merjene na vprašalniku o
anksioznosti glede na štiri točke merjenja

8. Pripadnost

Pri spremenljivki pripadnost se je izkazalo, da med povprečji podatkov v vseh
štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično značilne razlike
(χ2(3) = 531,77; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonove-
ga testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokazale, da
statistično značilna razlika obstaja med prvim in drugim (Z = –2,86; p = 0,004),
prvim in četrtim (Z = –16,44; p < 0,001), drugim in četrtim (Z = –15,87; p < 0,001)
ter tretjim in četrtim (Z = –15,75; p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so
posameznice_ki v drugem merjenju poročali o najvišjih rezultatih pripadnos-
ti, sledijo tretji val, četrti val in nazadnje prva točka zbiranja podatkov (vsi os-
tali p > 0,009).

9. Čuječnost

Pri spremenljivki čuječnost rezultati kažejo, da med skupinami obstajajo statis-
tično značilne razlike glede na različne časovne točke časa merjenja (F(3, 410) =
8,46; p < 0,001). Bonferronijeve parne primerjave (s prilagojeno statistično po-
membnostjo p = 0,008) so pokazale, da se med seboj statistično značilno raz-

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij