Page 535 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

, OŠ, SSI in GIM. V vseh merjenjih, kjer obstajajo razlike med izobraževalnimi 535
programi, rezultati kažejo, da o največ notranjih razvojnih virih poročajo posa-
mezniki_ce, vključeni v NPI. Posamezniki_ce, vključeni v GIM v vseh treh mer-
jenjih, poročajo o najmanj pozitivni identiteti.

Ko podrobneje pogledamo razlike v zastopanosti notranjih razvojnih virov
med OŠ in SŠ, ugotovimo, da v prvem merjenju ni statistično značilnih razlik. V
drugem merjenju med skupinama posameznic_kov, ki so vključeni v OŠ in SŠ,
obstajajo statistično značilne razlike pri zavezanosti učenju in pozitivni identi-
teti. O več zavezanosti učenju ter bolj pozitivni identiteti v primerjavi s srednje-
šolci_kami poročajo osnovnošolci_ke. V tretjem merjenju obstajajo statistič-
no pomembne razlike pri pozitivni identiteti. Osnovnošolci_ke poročajo o bolj
pozitivni identiteti kot srednješolci_ke.

Ko podrobneje pogledamo razlike v zastopanosti notranjih razvojnih virov
znotraj izobraževalnih programov v šolah z nizkim in visokim tveganjem, ne
zasledimo statistično značilnih razlik pri nobenem merjenju pri nobenem iz-
med preučevanih notranjih razvojnih virov.

2.3.3 Kazalniki pozitivnega razvoja mladih

Iz tabele 4 je razvidno, da do statistično pomembnih razlik v zastopanosti po-
sameznih kazalnikov pozitivnega razvoja mladih med izobraževalnimi progra-
mi ne prihaja pri vseh kazalnikih in v vseh merjenjih. V prvem merjenju o naj-
višji kompetentnosti poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, SPI,
SSI in GIM. V drugem merjenju o najvišji kompetentnosti poročajo posamezni-
ki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, SPI, SSI in GIM. V tretjem merjenju o najviš-
ji kompetentnosti poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SPI, OŠ,
SSI in GIM. O najvišji samozavesti v prvem merjenju poročajo posamezniki_
ce, vključeni v NPI. V tretjem merjenju o najvišji samozavesti poročajo posa-
mezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SSI, OŠ, SPI in GIM. V tretjem merjenju naj-
višje povprečje pri kazalniku karakter dosegajo posamezniki_ce, vključeni v
NPI, sledita OŠ in SSI, ki imata enako povprečje, nato SPI in GIM. V prvem mer-
jenju o največ povezanosti poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo
OŠ, SPI, SSI in GIM. V drugem merjenju o največ povezanosti poročajo posa-
mezniki_ce, vključeni v NPI, sledita SPI in SSI, ki imata enaki povprečji, nato
OŠ in GIM. V tretjem merjenju o najvišji povezanosti poročajo posamezniki_ce,
vključeni v NPI, sledijo SPI, SSI, OŠ in GIM. V vseh merjenjih, kjer obstajajo raz-
like med izobraževalnimi programi v poročanju o kazalnikih pozitivnega ra-
zvoja mladih (to velja za vse kazalnike razen skrbi), rezultati kažejo, da o najviš-
jih kazalnikih pozitivnega razvoja mladih poročajo posamezniki_ce, vključeni
v NPI. Posamezniki_ce, vključeni v GIM, poročajo o najnižjih kazalnikih pozitiv-
nega razvoja mladih.

Ko podrobneje pogledamo razlike med OŠ in SŠ, ugotovimo, da v prvem
merjenju ni statistično značilnih razlik v zastopanosti kazalnikov pozitivnega

kontekst šole