Page 538 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 538
O največ viktimizacije v prvem merjenju poročajo posamezniki_ce, vkl-
jučeni v OŠ, sledijo SPI, SSI in GIM. V drugem merjenju o največ viktimizacije
poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, SPI, SSI in GIM. V tretjem
merjenju o največ viktimizacije poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sle-
dijo OŠ, SPI, SSI in GIM.
V prvem merjenju o več spletnem nasilju kot posamezniki_ce, vključeni v
SSI, poročajo GIM.
O največ spletne viktimizacije v prvem merjenju poročajo tisti posamez-
niki_ce, vključeni v NPI, sledijo SPI, OŠ, SSI in GIM. V drugem merjenju o največ
spletne viktimizacije poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledita OŠ in
SPI, ki imata enako povprečje, nato SSI in nazadnje GIM.
Ko podrobneje pogledamo spremenljivke, ki opredeljujejo nasilje glede
na OŠ in SŠ, ugotovimo, da v drugem in tretjem merjenju o več nasilja, vikti-
mizacije in spletne viktimizacije poročajo osnovnošolci_ke.
O največ anksioznosti v prvem merjenju poročajo posamezniki_ce, vkl-
jučeni v GIM, sledita SPI in OŠ. Ko podrobneje pogledamo rezultate pri ank-
538 sioznosti glede na razlike med OŠ in SŠ, ugotovimo, da o več anksioznosti v
vseh treh merjenjih poročajo srednješolci_ke.
Ko podrobneje pogledamo razlike v zastopanosti izidov pozitivnega
razvoja mladih znotraj izobraževalnih programov v šolah z nizkim in visokim
tveganjem, ugotovimo, da do statistično značilnih razlik prihaja v prvem mer-
jenju, in sicer pri nasilju, kjer učenci_ke iz OŠ z nizkim tveganjem poročajo o
več nasilja kot iz šol z visokim tveganjem, dijaki_nje NPI iz šol z visokim tvegan-
jem o več nasilja kot dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem, dijaki_nje SPI iz šol z
nizkim tveganjem poročajo o več nasilja kot dijaki_nje iz šol z visokim tvegan-
jem, dijaki_nje SSI iz šol z nizkim tveganjem poročajo o več nasilja kot iz šol z
visokim tveganjem, dijaki_nje v GIM iz šol z visokim tveganjem poročajo o več
nasilja kot dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem. Prav tako je statistično značil-
ne razlike zaslediti pri spletnem nasilju v programu NPI, kjer dijaki_nje iz šol z
visokim tveganjem poročajo o več spletnega nasilja kot iz šol z nizkim tvegan-
jem. V tretjem merjenju statistično značilne razlike zasledimo pri viktimizaciji,
kjer dijaki_nje SSI iz šol z visokim tveganjem poročajo o več viktimizacije kot
dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem. Čeprav je v prvem merjenju pri nasilju za-
slediti statistično značilne razlike v vseh izobraževalnih programih, pa le-te ni-
so enoznačne. Medtem ko o več nasilja v OŠ, SPI in SSI poročajo učenci_ke in
dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem, v NPI in GIM o več nasilja poročajo dijaki_
nje iz šol z visokim tveganjem.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
jučeni v OŠ, sledijo SPI, SSI in GIM. V drugem merjenju o največ viktimizacije
poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, SPI, SSI in GIM. V tretjem
merjenju o največ viktimizacije poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sle-
dijo OŠ, SPI, SSI in GIM.
V prvem merjenju o več spletnem nasilju kot posamezniki_ce, vključeni v
SSI, poročajo GIM.
O največ spletne viktimizacije v prvem merjenju poročajo tisti posamez-
niki_ce, vključeni v NPI, sledijo SPI, OŠ, SSI in GIM. V drugem merjenju o največ
spletne viktimizacije poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledita OŠ in
SPI, ki imata enako povprečje, nato SSI in nazadnje GIM.
Ko podrobneje pogledamo spremenljivke, ki opredeljujejo nasilje glede
na OŠ in SŠ, ugotovimo, da v drugem in tretjem merjenju o več nasilja, vikti-
mizacije in spletne viktimizacije poročajo osnovnošolci_ke.
O največ anksioznosti v prvem merjenju poročajo posamezniki_ce, vkl-
jučeni v GIM, sledita SPI in OŠ. Ko podrobneje pogledamo rezultate pri ank-
538 sioznosti glede na razlike med OŠ in SŠ, ugotovimo, da o več anksioznosti v
vseh treh merjenjih poročajo srednješolci_ke.
Ko podrobneje pogledamo razlike v zastopanosti izidov pozitivnega
razvoja mladih znotraj izobraževalnih programov v šolah z nizkim in visokim
tveganjem, ugotovimo, da do statistično značilnih razlik prihaja v prvem mer-
jenju, in sicer pri nasilju, kjer učenci_ke iz OŠ z nizkim tveganjem poročajo o
več nasilja kot iz šol z visokim tveganjem, dijaki_nje NPI iz šol z visokim tvegan-
jem o več nasilja kot dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem, dijaki_nje SPI iz šol z
nizkim tveganjem poročajo o več nasilja kot dijaki_nje iz šol z visokim tvegan-
jem, dijaki_nje SSI iz šol z nizkim tveganjem poročajo o več nasilja kot iz šol z
visokim tveganjem, dijaki_nje v GIM iz šol z visokim tveganjem poročajo o več
nasilja kot dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem. Prav tako je statistično značil-
ne razlike zaslediti pri spletnem nasilju v programu NPI, kjer dijaki_nje iz šol z
visokim tveganjem poročajo o več spletnega nasilja kot iz šol z nizkim tvegan-
jem. V tretjem merjenju statistično značilne razlike zasledimo pri viktimizaciji,
kjer dijaki_nje SSI iz šol z visokim tveganjem poročajo o več viktimizacije kot
dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem. Čeprav je v prvem merjenju pri nasilju za-
slediti statistično značilne razlike v vseh izobraževalnih programih, pa le-te ni-
so enoznačne. Medtem ko o več nasilja v OŠ, SPI in SSI poročajo učenci_ke in
dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem, v NPI in GIM o več nasilja poročajo dijaki_
nje iz šol z visokim tveganjem.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
