Page 536 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

Tabela 4: Zastopanost kazalnikov pozitivnega razvoja mladih glede
na izobraževalni program

Kazalnik pozitivnega Časovna točka Razporeditev šol glede na izobraževalni program glede na povprečje (od najvišje-
razvoja mladih ga do najnižjega).

1. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM

Kompetentnost 2. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM

3. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM

1. merjenje NPI / / / /

Samozavest 2. merjenje / / / / /

3. merjenje NPI SSI OŠ SPI GIM

1. merjenje / / / / /

Skrb 2. merjenje / / / / /

3. merjenje / / / / /

1. merjenje / / / / /

Karakter 2. merjenje / / / / /

536 3. merjenje NPI OŠ, SSI SPI GIM

1. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM

Povezanost 2. merjenje NPI SPI, SSI OŠ GIM

3. merjenje NPI SPI SSI OŠ GIM

/ – ni statistično pomembnih razlik; SPI – srednje poklicno izobraževanje;
NPI – nižje poklicno izobraževanje; OŠ – osnovna šola; SSI – srednje
strokovno izobraževanje; GIM – gimnazija

razvoja mladih. V drugem merjenju in tretjem merjenju so statistično značil-
ne razlike opazne le pri spremenljivki kompetentnost, kjer osnovnošolci_ke v
povprečju poročajo o več kompetentnosti kot srednješolci_ke.

Ko podrobneje pogledamo razlike v zastopanosti kazalnikov pozitivne-
ga razvoja mladih znotraj izobraževalnih programov v šolah z nizkim in viso-
kim tveganjem ugotovimo, da do statistično značilnih razlik prihaja le v prvem
merjenju pri karakterju, kjer so dijaki_nje SSI iz šol z visokim tveganjem poro-
čali o več karakterja kot dijaki_nje iz šol z nizkim tveganjem ter v drugem mer-
jenju pri kompetentnosti in samozavesti, kjer so dijaki_nje iz šol z nizkim tve-
ganjem poročali o več samozavesti kot dijaki_nje iz šol z visokim tveganjem.

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij