Page 533 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

anji razvojni vir Časovna točka Razporeditev šol glede na izobraževalni program (od najvišjega do najnižjega povprečja)
Meje in pričakovanja 1. merjenje
2. merjenje NPI SPI OŠ GIM SSI
Konstruktivna 3. merjenje
raba časa 1. merjenje NPI SPI GIM OŠ SSI
2. merjenje
3. merjenje NPI SPI SSI OŠ GIM

OŠ NPI SSI, SPI, GIM

NPI OŠ SSI GIM SPI

OŠ NPI, SPI SSI GIM

/ – ni statistično pomembnih razlik; SPI – srednje poklicno izobraževanje;
NPI – nižje poklicno izobraževanje; OŠ – osnovna šola; SSI – srednje
strokovno izobraževanje; GIM – gimnazija

Iz tabele 2 je razvidno, da med izobraževalnimi programi obstajajo stati- 533
stično značilne razlike v zastopanosti zunanjih razvojnih virov posameznic_
kov, ki so relativno stabilne v vseh treh merjenjih. O največ podpore v vseh
treh merjenjih poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SPI, OŠ, SSI in
GIM. Nadalje o največ mejah in pričakovanjih v vseh treh merjenjih poročajo
posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledi SPI, medtem ko med posameznimi mer-
jenji prihaja do različnih razvrstitev OŠ, GIM in SSI. Pri konstruktivni rabi časa
so rezultati med posameznimi merjenji manj enoznačni. V prvem merjenju o
največ konstruktivne rabe časa poročajo posamezniki_ce, ki so vključeni v OŠ,
sledi NPI ter SSI, SPI in GIM z enakim povprečjem. V drugem merjenju o največ
konstruktivne rabe časa poročajo posamezniki_ce, ki so vključeni v NPI, sledi-
jo OŠ, SSI, GIM in SPI. V tretjem merjenju o največ konstruktivne rabe časa po-
ročajo posamezniki_ce, vključeni v OŠ, sledita NPI in SPI z enakim povprečjem
ter SSI in GIM.

Ko podrobneje pogledamo razlike v zastopanosti zunanjih razvojnih virov
med OŠ in SŠ, ugotovimo, da v prvem merjenju ni statistično značilnih raz-
lik. V drugem merjenju med skupinama posameznic_kov, ki so vključeni v OŠ
in SŠ, obstajajo statistično značilne razlike pri poročani podpori in konstruk-
tivni rabi časa. Osnovnošolci_ke v povprečju poročajo o več podpore in več
konstruktivne rabe časa kot srednješolci_ke. V tretjem merjenju statistično po-
membne razlike med OŠ in SŠ zasledimo pri spremenljivki konstruktivna raba
časa. Osnovnošolci_ke v povprečju poročajo o več konstruktivne rabe časa kot
srednješolci_ke.

Ko podrobneje pogledamo razlike v zastopanosti zunanjih virov znotraj iz-
obraževalnih programov v šolah z nizkim in visokim tveganjem, ugotovimo, da
do statistično značilnih razlik prihaja le pri podpori v prvem merjenju, kjer so
dijaki_nje SSI iz šol z nizkim tveganjem poročali o več podpore kot dijaki_nje
iz šol z visokim tveganjem ter pri konstruktivni rabi časa v drugem merjenju,
kjer so dijaki_nje SPI iz šol z nizkim tveganjem poročali o več konstruktivne ra-
be časa kot dijaki_nje iz šol z visokim tveganjem.

kontekst šole