Page 530 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 530
Rezultati kažejo na statistično pomembno povezanost nekaterih demo-
grafskih in kontekstualnih postavk z občutkom pripadnosti šoli posamezni-
kov_ic, ki pa pri nobeni izmed postavk ni značilna za vsa merjenja. V nadalje-
vanju se osredinjamo na tiste demografske in kontekstualne postavke, ki se
kot pomembne izkažejo v več merjenjih.
V prvem in drugem merjenju o več občutka pripadnosti šoli poročajo fant-
je. Rezultati nekaterih drugih študij (pregled v Šterman Ivančič idr., 2021) izpo-
stavljajo spol kot pomemben dejavnik občutka pripadnosti šoli, a ne kažejo
enoznačnih rezultatov v smislu več/manj občutka pripadnosti šoli pri dekletih
in fantih.
Rezultati prvega in tretjega merjenja kažejo, da o več občutka pripadnosti
šoli poročajo učenci_ke in dijaki_nje z boljšimi ocenami. Upoštevajoč dejstvo,
da je bil v številnih raziskavah občutek pripadnosti prepoznan kot pomem-
ben napovednik učnih dosežkov, je tem rezultatom smiselno nameniti dodat-
no pozornost.
Največ statistično pomembnih razlik je zaslediti v sklopu postavk, ki se
530 nanašajo na večkulturno ozadje posameznikov_c. V drugem merjenju o več
občutka pripadnosti šoli poročajo migranti_ke prve generacije. V četrtem mer-
jenju o več občutka pripadnosti šoli poročajo tisti posamezniki_ce, ki so roje-
ni v eni izmed balkanskih držav. V drugem merjenju o več občutka pripadnos-
ti šoli poročajo tisti posamezniki_ce, katerih mame so rojene v drugih državah.
V prvem, drugem in tretjem merjenju o več občutka pripadnosti šoli poročajo
tisti posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah, v prvem mer-
jenju izstopajo tisti posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v balkanskih drža-
vah. V drugem merjenju o več občutka pripadnosti šoli poročajo tisti posamez-
niki_ce, katerih materni jezik je albanščina, ter tisti posamezniki_ce, katerih
materni jezik očeta je makedonščina, albanščina, slovenščina in nazadnje hr-
vaščina. Rezultatom, ki v nekaterih točkah kažejo na več občutka pripadnosti
šoli pri posameznikih_cah z migrantskim ozadjem v primerjavi s posamezniki_
cami brez migrantskega ozadja, je smiselno nameniti dodatno raziskovalno
pozornost. Druge študije (pregled v Šterman Ivančič idr., 2021) namreč kaže-
jo, da je migrantski status lahko dejavnik tveganja za nižji občutek pripadnos-
ti šoli, vendar prihaja pri tem do razlik med državami in izobraževalnimi siste-
mi. Rezultate je smiselno primerjati tudi s študijo Šterman Ivančič in Štremfel
(2021), ki kaže, da so v raziskavi PISA 2018 učenci in učenke v Sloveniji v pri-
merjavi z učenci in učenkami iz drugih držav poročali o precej bolj razširjenem
diskriminatornem vedenju učiteljev_ic na šolah, ki se nanaša predvsem na od-
nos učiteljev_ic do učenk_cev iz drugih kultur. Nenaklonjen odnos nekaterih
sodelujočih učiteljic_ev do spoštovanja različnosti v šolah kažejo tudi rezulta-
ti kvalitativnega dela naše raziskave (več v poglavju Kvalitativni del raziskave:
analize in ugotovitve fokusnih skupin).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
grafskih in kontekstualnih postavk z občutkom pripadnosti šoli posamezni-
kov_ic, ki pa pri nobeni izmed postavk ni značilna za vsa merjenja. V nadalje-
vanju se osredinjamo na tiste demografske in kontekstualne postavke, ki se
kot pomembne izkažejo v več merjenjih.
V prvem in drugem merjenju o več občutka pripadnosti šoli poročajo fant-
je. Rezultati nekaterih drugih študij (pregled v Šterman Ivančič idr., 2021) izpo-
stavljajo spol kot pomemben dejavnik občutka pripadnosti šoli, a ne kažejo
enoznačnih rezultatov v smislu več/manj občutka pripadnosti šoli pri dekletih
in fantih.
Rezultati prvega in tretjega merjenja kažejo, da o več občutka pripadnosti
šoli poročajo učenci_ke in dijaki_nje z boljšimi ocenami. Upoštevajoč dejstvo,
da je bil v številnih raziskavah občutek pripadnosti prepoznan kot pomem-
ben napovednik učnih dosežkov, je tem rezultatom smiselno nameniti dodat-
no pozornost.
Največ statistično pomembnih razlik je zaslediti v sklopu postavk, ki se
530 nanašajo na večkulturno ozadje posameznikov_c. V drugem merjenju o več
občutka pripadnosti šoli poročajo migranti_ke prve generacije. V četrtem mer-
jenju o več občutka pripadnosti šoli poročajo tisti posamezniki_ce, ki so roje-
ni v eni izmed balkanskih držav. V drugem merjenju o več občutka pripadnos-
ti šoli poročajo tisti posamezniki_ce, katerih mame so rojene v drugih državah.
V prvem, drugem in tretjem merjenju o več občutka pripadnosti šoli poročajo
tisti posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah, v prvem mer-
jenju izstopajo tisti posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v balkanskih drža-
vah. V drugem merjenju o več občutka pripadnosti šoli poročajo tisti posamez-
niki_ce, katerih materni jezik je albanščina, ter tisti posamezniki_ce, katerih
materni jezik očeta je makedonščina, albanščina, slovenščina in nazadnje hr-
vaščina. Rezultatom, ki v nekaterih točkah kažejo na več občutka pripadnosti
šoli pri posameznikih_cah z migrantskim ozadjem v primerjavi s posamezniki_
cami brez migrantskega ozadja, je smiselno nameniti dodatno raziskovalno
pozornost. Druge študije (pregled v Šterman Ivančič idr., 2021) namreč kaže-
jo, da je migrantski status lahko dejavnik tveganja za nižji občutek pripadnos-
ti šoli, vendar prihaja pri tem do razlik med državami in izobraževalnimi siste-
mi. Rezultate je smiselno primerjati tudi s študijo Šterman Ivančič in Štremfel
(2021), ki kaže, da so v raziskavi PISA 2018 učenci in učenke v Sloveniji v pri-
merjavi z učenci in učenkami iz drugih držav poročali o precej bolj razširjenem
diskriminatornem vedenju učiteljev_ic na šolah, ki se nanaša predvsem na od-
nos učiteljev_ic do učenk_cev iz drugih kultur. Nenaklonjen odnos nekaterih
sodelujočih učiteljic_ev do spoštovanja različnosti v šolah kažejo tudi rezulta-
ti kvalitativnega dela naše raziskave (več v poglavju Kvalitativni del raziskave:
analize in ugotovitve fokusnih skupin).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
