Page 537 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 537
.4 Izidi pozitivnega razvoja mladih
Tabela 5: Izidi pozitivnega razvoja mladih glede na izobraževalni
program
Izid pozitivnega Časovna točka Razporeditev šol glede na izobraževalni program glede na povprečje
razvoja mladih (od najvišjega do najnižjega).
1. merjenje
Prispevanje 2. merjenje SPI NPI OŠ SSI GIM
3. merjenje
Nasilje 1. merjenje NPI SPI SSI OŠ GIM
2. merjenje
Viktimizacija 3. merjenje NPI SPI SSI OŠ GIM
1. merjenje
Spletno nasilje 2. merjenje OŠ SSI GIM
3. merjenje
Spletna viktimizacija 1. merjenje OŠ, SSI, SPI GIM NPI
2. merjenje
Anksioznost 3. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM
1. merjenje
2. merjenje OŠ SPI SSI GIM
3. merjenje
1. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM
2. merjenje
3. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM
GIM SSI 537
/ ////
/ ////
NPI SPI OŠ SSI GIM
NPI OŠ, SPI SSI GIM
/ ////
GIM SPI OŠ
/ ////
/ ////
/ – ni statistično pomembnih razlik; SPI – srednje poklicno izobraževanje;
NPI – nižje poklicno izobraževanje; OŠ – osnovna šola; SSI – srednje
strokovno izobraževanje; GIM – gimnazija
Iz tabele 5 je razvidno, da v prvem merjenju o največ prispevanja kot po-
zitivnem izidu pozitivnega razvoja mladih poročajo posamezniki_ce, vključeni
v SPI, sledijo NPI, OŠ, SSI in nazadnje GIM. V drugem merjenju o največ prispe-
vanja poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SPI, SSI, OŠ in GIM. V
tretjem merjenju o največ prispevanja poročajo posamezniki_ce, vključeni v
NPI, sledijo SPI, SSI, OŠ in GIM.
V prvem merjenju o največ nasilja poročajo posamezniki_ce, vključeni v
OŠ, sledita SSI in GIM. V drugem merjenju o največ nasilja poročajo posamez-
niki_ce, vključeni v OŠ, SSI in SPI, ki imajo enako aritmetično sredino, sledita
GIM in NPI. V tretjem merjenju o največ nasilja poročajo posamezniki_ce, vkl-
jučeni v NPI, sledijo OŠ, SPI, SSI in GIM.
kontekst šole
Tabela 5: Izidi pozitivnega razvoja mladih glede na izobraževalni
program
Izid pozitivnega Časovna točka Razporeditev šol glede na izobraževalni program glede na povprečje
razvoja mladih (od najvišjega do najnižjega).
1. merjenje
Prispevanje 2. merjenje SPI NPI OŠ SSI GIM
3. merjenje
Nasilje 1. merjenje NPI SPI SSI OŠ GIM
2. merjenje
Viktimizacija 3. merjenje NPI SPI SSI OŠ GIM
1. merjenje
Spletno nasilje 2. merjenje OŠ SSI GIM
3. merjenje
Spletna viktimizacija 1. merjenje OŠ, SSI, SPI GIM NPI
2. merjenje
Anksioznost 3. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM
1. merjenje
2. merjenje OŠ SPI SSI GIM
3. merjenje
1. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM
2. merjenje
3. merjenje NPI OŠ SPI SSI GIM
GIM SSI 537
/ ////
/ ////
NPI SPI OŠ SSI GIM
NPI OŠ, SPI SSI GIM
/ ////
GIM SPI OŠ
/ ////
/ ////
/ – ni statistično pomembnih razlik; SPI – srednje poklicno izobraževanje;
NPI – nižje poklicno izobraževanje; OŠ – osnovna šola; SSI – srednje
strokovno izobraževanje; GIM – gimnazija
Iz tabele 5 je razvidno, da v prvem merjenju o največ prispevanja kot po-
zitivnem izidu pozitivnega razvoja mladih poročajo posamezniki_ce, vključeni
v SPI, sledijo NPI, OŠ, SSI in nazadnje GIM. V drugem merjenju o največ prispe-
vanja poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SPI, SSI, OŠ in GIM. V
tretjem merjenju o največ prispevanja poročajo posamezniki_ce, vključeni v
NPI, sledijo SPI, SSI, OŠ in GIM.
V prvem merjenju o največ nasilja poročajo posamezniki_ce, vključeni v
OŠ, sledita SSI in GIM. V drugem merjenju o največ nasilja poročajo posamez-
niki_ce, vključeni v OŠ, SSI in SPI, ki imajo enako aritmetično sredino, sledita
GIM in NPI. V tretjem merjenju o največ nasilja poročajo posamezniki_ce, vkl-
jučeni v NPI, sledijo OŠ, SPI, SSI in GIM.
kontekst šole
