Page 534 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 534
2.3.2 Notranji razvojni viri
Tabela 3: Zastopanost notranjih razvojnih virov glede na izobraževalni
program
Notranji Časovna točka Razporeditev šol glede na izobraževalni program (od najvišjega do najnižjega povprečja)
razvojni vir
1. merjenje NPI OŠ GIM SSI SPI
Zavezanost učenju 2. merjenje NPI OŠ GIM SSI SPI
3. merjenje NPI OŠ GIM SPI SSI
1. merjenje NPI OŠ GIM, SSI SPI
Pozitivne vrednote 2. merjenje / // / /
3. merjenje NPI SPI OŠ, SSI GIM
1. merjenje NPI OŠ SSI SPI GIM
Socialne spretnosti 2. merjenje NPI SSI OŠ GIM SPI
3. merjenje / // / /
534 1. merjenje NPI OŠ SSI SPI GIM
Pozitivna identiteta 2. merjenje NPI OŠ SSI SPI GIM
3. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM
/ – ni statistično pomembnih razlik; SPI – srednje poklicno izobraževanje;
NPI – nižje poklicno izobraževanje; OŠ – osnovna šola; SSI – srednje
strokovno izobraževanje; GIM – gimnazija
Iz tabele 3 je razvidno, da razlike v zastopanosti notranjih razvojnih virov
med izobraževalnimi programi obstajajo pri večini notranjih razvojnih virov v
večini merjenj (izjemi sta pozitivne vrednote pri drugem merjenju ter social-
ne spretnosti v tretjem merjenju). O najvišji zavezanosti učenju v prvem merje-
nju in drugem merjenju poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ,
GIM, SSI in SPI. V tretjem merjenju o najvišji zavezanosti učenju poročajo posa-
mezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, GIM, SPI in SSI. O več pozitivnih vredno-
tah v prvem merjenju poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ ter
GIM in SSI (slednji z enakim povprečjem) ter SPI. V tretjem merjenju o najviš-
ji zavezanosti učenju poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SPI ter
OŠ in SSI (slednji z enakim povprečjem) ter GIM. O največ socialnih spretnos-
tih v prvem merjenju poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, SSI,
SPI in GIM. V drugem merjenju o največ socialnih spretnostih poročajo posa-
mezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SSI, OŠ, GIM in SPI. V prvem merjenju o naj-
bolj pozitivni identiteti poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ,
SSI, SPI in GIM. V drugem merjenju o najbolj pozitivni identiteti poročajo po-
samezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, SSI, SPI in GIM. V tretjem merjenju
o najbolj pozitivni identiteti poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
Tabela 3: Zastopanost notranjih razvojnih virov glede na izobraževalni
program
Notranji Časovna točka Razporeditev šol glede na izobraževalni program (od najvišjega do najnižjega povprečja)
razvojni vir
1. merjenje NPI OŠ GIM SSI SPI
Zavezanost učenju 2. merjenje NPI OŠ GIM SSI SPI
3. merjenje NPI OŠ GIM SPI SSI
1. merjenje NPI OŠ GIM, SSI SPI
Pozitivne vrednote 2. merjenje / // / /
3. merjenje NPI SPI OŠ, SSI GIM
1. merjenje NPI OŠ SSI SPI GIM
Socialne spretnosti 2. merjenje NPI SSI OŠ GIM SPI
3. merjenje / // / /
534 1. merjenje NPI OŠ SSI SPI GIM
Pozitivna identiteta 2. merjenje NPI OŠ SSI SPI GIM
3. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM
/ – ni statistično pomembnih razlik; SPI – srednje poklicno izobraževanje;
NPI – nižje poklicno izobraževanje; OŠ – osnovna šola; SSI – srednje
strokovno izobraževanje; GIM – gimnazija
Iz tabele 3 je razvidno, da razlike v zastopanosti notranjih razvojnih virov
med izobraževalnimi programi obstajajo pri večini notranjih razvojnih virov v
večini merjenj (izjemi sta pozitivne vrednote pri drugem merjenju ter social-
ne spretnosti v tretjem merjenju). O najvišji zavezanosti učenju v prvem merje-
nju in drugem merjenju poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ,
GIM, SSI in SPI. V tretjem merjenju o najvišji zavezanosti učenju poročajo posa-
mezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, GIM, SPI in SSI. O več pozitivnih vredno-
tah v prvem merjenju poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ ter
GIM in SSI (slednji z enakim povprečjem) ter SPI. V tretjem merjenju o najviš-
ji zavezanosti učenju poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SPI ter
OŠ in SSI (slednji z enakim povprečjem) ter GIM. O največ socialnih spretnos-
tih v prvem merjenju poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, SSI,
SPI in GIM. V drugem merjenju o največ socialnih spretnostih poročajo posa-
mezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo SSI, OŠ, GIM in SPI. V prvem merjenju o naj-
bolj pozitivni identiteti poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ,
SSI, SPI in GIM. V drugem merjenju o najbolj pozitivni identiteti poročajo po-
samezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo OŠ, SSI, SPI in GIM. V tretjem merjenju
o najbolj pozitivni identiteti poročajo posamezniki_ce, vključeni v NPI, sledijo
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij