Page 532 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 532
i se pozitivno in negativno povezujejo z občutkom pripadnosti šoli, še ved-
no relativno omejeno. Rezultati naše študije tako naslavljajo relevantno vpra-
šanje razvoja slovenskih izobraževalnih politik in praks ter hkrati zapolnjujejo
raziskovalne vrzeli na tem področju. Rezultate, ki kažejo, da o več občutka pri-
padnosti šoli poročajo fantje, posamezniki_ce z višjimi ocenami, posamezniki_
ce z migrantskim ozadjem ter gimnazijci_ke, v tem okviru lahko jemljemo kot
uspešno izhodišče, ko razmišljamo o načinih spodbujanja občutka pripadnosti
šoli (kot pomembne dimenzije šolske klime in zunanjega razvojnega vira pozi-
tivnega razvoja mladih) pri drugih skupinah, npr. dekleta, večinska populacija,
učenci_ke in dijaki_nje z nižjimi ocenami, dijaki_nje poklicnih srednješolskih
programov.
2.3 Pomen različnih šolskih kontekstov z vidika razvojnih
virov, kazalnikov ter izidov pozitivnega razvoja mladih
Hoy in Miskel (2005) menita, da je šolska klima »niz notranjih značilnosti, ki
532 razlikujejo eno šolo od druge in vplivajo na vedenje vključenih«. Šolsko klimo
opredelita kot edinstveno lastnost, po kateri se medsebojno razlikujejo šole.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se posamezne skupine šol (raven šolanja –
OŠ, SŠ; izobraževalni program – OŠ, NPI, SPI, SSI, GIM; stopnja rizičnosti – nizko/
visoko tveganje) medsebojno razlikujejo glede na zastopanost razvojnih virov,
kazalnikov ter pozitivnih in negativnih izidov pozitivnega razvoja mladih. Pri
tem je treba poudariti, da smo primerjale le tri merjenja, saj v četrtem merjenju
zaradi osipa sodelujočih posameznic_kov v nekaterih izobraževalnih progra-
mih statistične analize niso bile smiselno izvedljive (podrobnejša obrazložitev
v poglavju Kvantitativni del: Analize vprašalnikov).
2.3.1 Zunanji razvojni viri
Tabela 2: Zastopanost zunanjih razvojnih virov glede na izobraževalni
program
Zunanji razvojni vir Časovna točka Razporeditev šol glede na izobraževalni program (od najvišjega do najnižjega povprečja)
Podpora 1. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM
2. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM
Opolnomočenje 3. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM
1 merjenje / ////
2. merjenje / ////
3. merjenje / ////
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
no relativno omejeno. Rezultati naše študije tako naslavljajo relevantno vpra-
šanje razvoja slovenskih izobraževalnih politik in praks ter hkrati zapolnjujejo
raziskovalne vrzeli na tem področju. Rezultate, ki kažejo, da o več občutka pri-
padnosti šoli poročajo fantje, posamezniki_ce z višjimi ocenami, posamezniki_
ce z migrantskim ozadjem ter gimnazijci_ke, v tem okviru lahko jemljemo kot
uspešno izhodišče, ko razmišljamo o načinih spodbujanja občutka pripadnosti
šoli (kot pomembne dimenzije šolske klime in zunanjega razvojnega vira pozi-
tivnega razvoja mladih) pri drugih skupinah, npr. dekleta, večinska populacija,
učenci_ke in dijaki_nje z nižjimi ocenami, dijaki_nje poklicnih srednješolskih
programov.
2.3 Pomen različnih šolskih kontekstov z vidika razvojnih
virov, kazalnikov ter izidov pozitivnega razvoja mladih
Hoy in Miskel (2005) menita, da je šolska klima »niz notranjih značilnosti, ki
532 razlikujejo eno šolo od druge in vplivajo na vedenje vključenih«. Šolsko klimo
opredelita kot edinstveno lastnost, po kateri se medsebojno razlikujejo šole.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali se posamezne skupine šol (raven šolanja –
OŠ, SŠ; izobraževalni program – OŠ, NPI, SPI, SSI, GIM; stopnja rizičnosti – nizko/
visoko tveganje) medsebojno razlikujejo glede na zastopanost razvojnih virov,
kazalnikov ter pozitivnih in negativnih izidov pozitivnega razvoja mladih. Pri
tem je treba poudariti, da smo primerjale le tri merjenja, saj v četrtem merjenju
zaradi osipa sodelujočih posameznic_kov v nekaterih izobraževalnih progra-
mih statistične analize niso bile smiselno izvedljive (podrobnejša obrazložitev
v poglavju Kvantitativni del: Analize vprašalnikov).
2.3.1 Zunanji razvojni viri
Tabela 2: Zastopanost zunanjih razvojnih virov glede na izobraževalni
program
Zunanji razvojni vir Časovna točka Razporeditev šol glede na izobraževalni program (od najvišjega do najnižjega povprečja)
Podpora 1. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM
2. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM
Opolnomočenje 3. merjenje NPI SPI OŠ SSI GIM
1 merjenje / ////
2. merjenje / ////
3. merjenje / ////
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
