Page 539 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 539
2.3.5 Komentar 539
Razumevanje zunanjih kontekstov je pomemben del teorij pozitivnega razvo-
ja mladih, a manj pogosto spremljan vidik, zato so podatki na tem področju re-
lativno skopi, kar kaže na potrebo po več raziskovalne pozornosti pri njihovem
preučevanju. V poglavju smo posebno pozornost namenile kontekstu šole kot
pomembnemu razvojnemu kontekstu pozitivnega razvoja mladih.
Z vidika spodbujanja socialne pravičnosti je pomembno, da imajo vsi po-
samezniki_ce, ne glede na njihove posebne značilnosti ali kontekstualne oko-
liščine, pravično obravnavo in pravično razporeditev virov, potrebnih za zdrav
in pozitiven razvoj. V poglavju predstavljeni rezultati kažejo, da o več občut-
ka pripadnosti šoli kot pomembnemu napovedniku akademskih dosežkov in
blagostanja učencev_k in dijakov_inj poročajo fantje, posamezniki_ce z višjimi
ocenami, posamezniki_ce z migrantskim ozadjem ter gimnazijci_ke. Prav ta-
ko je razvidno, da obstajajo statistično značilne razlike med posamezniki_ca-
mi, vključenimi v različne izobraževalne programe pri zastopanosti notranjih
in zunanjih razvojnih virov, kazalnikov in izidov pozitivnega razvoja mladih.
Ugotovljene razlike pravične možnosti slovenskih mladostnic_kov za pozitiv-
ni razvoj mladih postavljajo pod vprašaj. V ospredje razmišljanj pri oblikovan-
ju ustreznih izobraževalnih politik in praks postavljajo temeljno predpostavko
teorij pozitivnega razvoja mladih, da se bodo mladi optimalno razvijali (s tem
pa dosegali več pozitivnih in manj negativnih izidov) takrat, kadar bodo njiho-
vi notranji in zunanji razvojni viri usklajeni. Ker kontekst šole, kot uvodoma po-
jasnjeno, predstavlja pomemben zunanji vir razvoja mladih, je treba stremeti
k temu, da posameznikom_cam ne glede na njihove individualne značilnosti
in ne glede na to, v kateri izobraževalni program so vključeni, šola predstavlja
kontekst, v katerem se bodo lahko pozitivno razvijali.
Literatura
Acosta, J., D., Chinman, M. in Phillips, A. (2021). Promoting Positive Youth Deve-
lopment Through Healthy Middle School Environments. V Dimitrova, R. in
Wiium, N. (ur.) Handbook of Positive Youth Development. Advancing Resear
ch, Policy and Practice in Global Contexts (pp. 483–499). Springer.
Aldridge, J. M. in McChesney, K. (2018). The relationships between school cli-
mate and adolescent mental health and wellbeing: A systematic literatu-
re review. International Journal of Educational Research, 88, 121–145. https://
doi.org/10.1016/j.ijer.2018.01.012
Allen, K. in Kern, M. L. (2017). School Belonging in Adolescents: Theory, Research
and Practice. Springer. https://doi.org/10.1007/978-981-10-5996-4
Anderman, E. M. (2002). School effects on psychological outcomes during ado-
lescence. Journal of Educational Psychology, 94(4), 795–809. https://doi.
org/10.1037/0022-0663.94.4.795
kontekst šole
Razumevanje zunanjih kontekstov je pomemben del teorij pozitivnega razvo-
ja mladih, a manj pogosto spremljan vidik, zato so podatki na tem področju re-
lativno skopi, kar kaže na potrebo po več raziskovalne pozornosti pri njihovem
preučevanju. V poglavju smo posebno pozornost namenile kontekstu šole kot
pomembnemu razvojnemu kontekstu pozitivnega razvoja mladih.
Z vidika spodbujanja socialne pravičnosti je pomembno, da imajo vsi po-
samezniki_ce, ne glede na njihove posebne značilnosti ali kontekstualne oko-
liščine, pravično obravnavo in pravično razporeditev virov, potrebnih za zdrav
in pozitiven razvoj. V poglavju predstavljeni rezultati kažejo, da o več občut-
ka pripadnosti šoli kot pomembnemu napovedniku akademskih dosežkov in
blagostanja učencev_k in dijakov_inj poročajo fantje, posamezniki_ce z višjimi
ocenami, posamezniki_ce z migrantskim ozadjem ter gimnazijci_ke. Prav ta-
ko je razvidno, da obstajajo statistično značilne razlike med posamezniki_ca-
mi, vključenimi v različne izobraževalne programe pri zastopanosti notranjih
in zunanjih razvojnih virov, kazalnikov in izidov pozitivnega razvoja mladih.
Ugotovljene razlike pravične možnosti slovenskih mladostnic_kov za pozitiv-
ni razvoj mladih postavljajo pod vprašaj. V ospredje razmišljanj pri oblikovan-
ju ustreznih izobraževalnih politik in praks postavljajo temeljno predpostavko
teorij pozitivnega razvoja mladih, da se bodo mladi optimalno razvijali (s tem
pa dosegali več pozitivnih in manj negativnih izidov) takrat, kadar bodo njiho-
vi notranji in zunanji razvojni viri usklajeni. Ker kontekst šole, kot uvodoma po-
jasnjeno, predstavlja pomemben zunanji vir razvoja mladih, je treba stremeti
k temu, da posameznikom_cam ne glede na njihove individualne značilnosti
in ne glede na to, v kateri izobraževalni program so vključeni, šola predstavlja
kontekst, v katerem se bodo lahko pozitivno razvijali.
Literatura
Acosta, J., D., Chinman, M. in Phillips, A. (2021). Promoting Positive Youth Deve-
lopment Through Healthy Middle School Environments. V Dimitrova, R. in
Wiium, N. (ur.) Handbook of Positive Youth Development. Advancing Resear
ch, Policy and Practice in Global Contexts (pp. 483–499). Springer.
Aldridge, J. M. in McChesney, K. (2018). The relationships between school cli-
mate and adolescent mental health and wellbeing: A systematic literatu-
re review. International Journal of Educational Research, 88, 121–145. https://
doi.org/10.1016/j.ijer.2018.01.012
Allen, K. in Kern, M. L. (2017). School Belonging in Adolescents: Theory, Research
and Practice. Springer. https://doi.org/10.1007/978-981-10-5996-4
Anderman, E. M. (2002). School effects on psychological outcomes during ado-
lescence. Journal of Educational Psychology, 94(4), 795–809. https://doi.
org/10.1037/0022-0663.94.4.795
kontekst šole
