Page 528 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 528
2.0 Rezultati
2.1 Pripadnost šoli
Rezultati kvantitativne raziskave (vprašalnikov) kažejo, da med povprečji po-
datkov v vseh štirih merjenjih obstajajo statistično značilne razlike. In sicer so
posamezniki_ce v drugem merjenju poročali o najvišjem občutku pripadnos-
ti šoli, sledijo tretje, četrto in nazadnje prvo merjenje. Ko rezultate pogledamo
podrobneje, vidimo, da so razlike med posameznimi merjenji statistično zna-
čilne za vse vključene stopnje šolanja (9. razred, 1. letnik, 2. letnik in 3. letnik).
V 9. razredu so posamezniki_ce o najvišjem občutku pripadnosti šoli poroča-
li v prvem merjenju, sledijo drugo merjenje, tretje merjenje in nazadnje četrto
merjenje. V 1. letniku so posamezniki_ce o najvišjem občutku pripadnosti šoli
poročali v prvem merjenju, sledijo tretje merjenje, drugo merjenje in nazadn-
je četrto merjenje. V 2. letniku so posamezniki_ce o najvišjem občutku pripad-
nosti šoli poročali v prvem merjenju, sledijo tretje merjenje, drugo merjenje in
nazadnje četrto merjenje. V 3. letniku so posamezniki_ce o najvišjem občut-
528 ku pripadnosti šoli poročali v prvem merjenju, sledijo drugo merjenje, tretje
merjenje in nazadnje četrto merjenje (rezultati so podrobneje predstavljeni v
poglavju Kontekst prehoda). Rezultati so skladni z drugimi študijami, ki so se
osredinjale na longitudinalne pristope k preučevanju občutka pripadnosti šoli
(pregled v Šterman Ivančič idr., 2021) in so potrdile značilne spremembe v ob-
čutku pripadnosti šoli skozi čas.
V nadaljevanju v tabeli 1 prikazujemo merjene postavke (demografski in
kontekstualni podatki), ki so se v različnih merjenjih (prvo, drugo, tretje in četr-
to) pokazale kot statistično pomembno povezane z občutkom pripadnosti šoli
posameznikov_ic. Podatki so sicer podrobneje predstavljeni v poglavju Kvan-
titativni del: Analize vprašalnikov.
Tabela 1: povezanost različnih merjenih postavk z občutkom pripadnosti
šoli
Postavka/merjenje 1. merjenje 2. merjenje 3. merjenje 4. merjenje
Spol /
O več pripadnosti poroča- O več pripadnosti poroča- /
Ocene jo fantje. jo fantje.
/ Najvišje povprečje dosega- /
Najvišjo in enako povpre- jo tisti z večinoma prav dob-
čje dosegajo tisti z večinoma rimi ocenami, sledijo tisti s
odličnimi in večinoma prav pol prav dobrih pol odličnih
dobrimi ocenami, sledijo s ocen ter pol prav dobrih pol
pol prav dobrih pol dobrih, dobrih ocen (z enako aritme-
pol prav dobrih pol odličnih, tično sredino), nato večino-
večinoma zadostne, veči- ma odlične ocene, večino-
noma dobre, pol zadostnih ma dobre, pol zadostnih pol
pol dobrih ter nazadnje tis- dobrih in nazadnje večinoma
ti z ocenami, slabšimi od zadostne ocene.
zadostnih.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
2.1 Pripadnost šoli
Rezultati kvantitativne raziskave (vprašalnikov) kažejo, da med povprečji po-
datkov v vseh štirih merjenjih obstajajo statistično značilne razlike. In sicer so
posamezniki_ce v drugem merjenju poročali o najvišjem občutku pripadnos-
ti šoli, sledijo tretje, četrto in nazadnje prvo merjenje. Ko rezultate pogledamo
podrobneje, vidimo, da so razlike med posameznimi merjenji statistično zna-
čilne za vse vključene stopnje šolanja (9. razred, 1. letnik, 2. letnik in 3. letnik).
V 9. razredu so posamezniki_ce o najvišjem občutku pripadnosti šoli poroča-
li v prvem merjenju, sledijo drugo merjenje, tretje merjenje in nazadnje četrto
merjenje. V 1. letniku so posamezniki_ce o najvišjem občutku pripadnosti šoli
poročali v prvem merjenju, sledijo tretje merjenje, drugo merjenje in nazadn-
je četrto merjenje. V 2. letniku so posamezniki_ce o najvišjem občutku pripad-
nosti šoli poročali v prvem merjenju, sledijo tretje merjenje, drugo merjenje in
nazadnje četrto merjenje. V 3. letniku so posamezniki_ce o najvišjem občut-
528 ku pripadnosti šoli poročali v prvem merjenju, sledijo drugo merjenje, tretje
merjenje in nazadnje četrto merjenje (rezultati so podrobneje predstavljeni v
poglavju Kontekst prehoda). Rezultati so skladni z drugimi študijami, ki so se
osredinjale na longitudinalne pristope k preučevanju občutka pripadnosti šoli
(pregled v Šterman Ivančič idr., 2021) in so potrdile značilne spremembe v ob-
čutku pripadnosti šoli skozi čas.
V nadaljevanju v tabeli 1 prikazujemo merjene postavke (demografski in
kontekstualni podatki), ki so se v različnih merjenjih (prvo, drugo, tretje in četr-
to) pokazale kot statistično pomembno povezane z občutkom pripadnosti šoli
posameznikov_ic. Podatki so sicer podrobneje predstavljeni v poglavju Kvan-
titativni del: Analize vprašalnikov.
Tabela 1: povezanost različnih merjenih postavk z občutkom pripadnosti
šoli
Postavka/merjenje 1. merjenje 2. merjenje 3. merjenje 4. merjenje
Spol /
O več pripadnosti poroča- O več pripadnosti poroča- /
Ocene jo fantje. jo fantje.
/ Najvišje povprečje dosega- /
Najvišjo in enako povpre- jo tisti z večinoma prav dob-
čje dosegajo tisti z večinoma rimi ocenami, sledijo tisti s
odličnimi in večinoma prav pol prav dobrih pol odličnih
dobrimi ocenami, sledijo s ocen ter pol prav dobrih pol
pol prav dobrih pol dobrih, dobrih ocen (z enako aritme-
pol prav dobrih pol odličnih, tično sredino), nato večino-
večinoma zadostne, veči- ma odlične ocene, večino-
noma dobre, pol zadostnih ma dobre, pol zadostnih pol
pol dobrih ter nazadnje tis- dobrih in nazadnje večinoma
ti z ocenami, slabšimi od zadostne ocene.
zadostnih.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
