Page 527 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 527
li. V okoliščinah omejenega časa, ki je bil v kvantitativnem delu naše raziska- 527
ve namenjen merjenju številnih virov, kazalnikov ter izidov pozitivnega razvo-
ja mladih, smo spremljanje šolske klime kot pomembnega zunanjega razvoj-
nega vira zamejile na spremljanje občutka pripadnosti šoli med sodelujočimi
učenci_kami in dijaki_njami.
1.3 Pripadnost šoli kot pomembna dimenzija šolske klime
in pozitivnega razvoja mladih
Šolo lahko razumemo kot osnovno socializacijsko enoto in skupnost odnosov,
ki učencem_kam in dijakom_njam nudi priložnosti, da izpolnijo potrebo po
pripadnosti (Chhuon in Wallace, 2014, str. 301) kot eni izmed temeljnih člo-
veških potreb (Maslow, 1962). Kljub temu da se na področju preučevanja ob-
čutka pripadnosti šoli pojavljajo različna poimenovanja konstruktov (npr. ang.
sense of belonging to school, school belonging, school connectedness, school
bonding, school membership) in definicije, pa imajo le-te tri pomembne skup-
ne značilnosti (Allen in Kern, 2017): (i) učenci_ke in dijaki_nje so čustveno po-
vezani z drugimi osebami na šoli, (ii) učenci_ke in dijaki_nje imajo svoje mesto
v šolskem prostoru in (iii) učenci_ke in dijaki_nje imajo občutek vključenosti v
šolskem okolju. Definicija, ki velja za najbolj uporabljeno na področju občut-
ka pripadnosti šoli, je Goodenowa (1993), ki občutek pripadnosti šoli opredel-
juje kot učenčevo_kino oz. dijakovo_injino subjektivno zaznavanje, da je v šol-
skem okolju sprejet_a, spoštovan_a, vključen_a in deležen_a podpore s strani
drugih (Slaten idr., 2016).
Občutek pripadnosti šoli se je v različnih študijah že potrdil kot pomem-
ben napovednik višje učne uspešnosti (npr. Anderman, 2002; Hughes idr., 2015;
Korpershoek idr., 2019) ter blagostanja učenk_cev in dijakov_inj (npr. Jose idr.,
2012; Moffa idr., 2016; Raskauskas idr., 2010). Učenci_ke in dijaki_nje, ki poroča-
jo o višjem občutku pripadnosti šoli, so torej v šoli pogosteje bolj uspešni, po-
ročajo pa tudi o višjih ravneh različnih vidikov blagostanja.
Pri ugotavljanju občutka pripadnosti šoli smo v raziskavi uporabili lestvico
OECD (2020), v okviru katere so posameznice_ki odgovorili na vprašanje »Po-
misli na svojo šolo: v kolikšni meri se strinjaš z naslednjimi trditvami?« pri na-
slednjih postavkah »Počutim se izločenega (ali izobčenega)«, »V šoli z lahkoto
sklepam prijateljstva«, »Čutim pripadnost do te šole«, »V svoji šoli se počutim
čudno in odveč«, »Zdi se mi, da me imajo drugi učenci_ke oz. dijaki_nje ra-
di« in »V šoli sem osamljen_a«. Pripadajoče postavke so ocenili na 4-stopenjski
lestvici (1 – Sploh se ne strinjam do 4 – Popolnoma se strinjam).
kontekst šole
ve namenjen merjenju številnih virov, kazalnikov ter izidov pozitivnega razvo-
ja mladih, smo spremljanje šolske klime kot pomembnega zunanjega razvoj-
nega vira zamejile na spremljanje občutka pripadnosti šoli med sodelujočimi
učenci_kami in dijaki_njami.
1.3 Pripadnost šoli kot pomembna dimenzija šolske klime
in pozitivnega razvoja mladih
Šolo lahko razumemo kot osnovno socializacijsko enoto in skupnost odnosov,
ki učencem_kam in dijakom_njam nudi priložnosti, da izpolnijo potrebo po
pripadnosti (Chhuon in Wallace, 2014, str. 301) kot eni izmed temeljnih člo-
veških potreb (Maslow, 1962). Kljub temu da se na področju preučevanja ob-
čutka pripadnosti šoli pojavljajo različna poimenovanja konstruktov (npr. ang.
sense of belonging to school, school belonging, school connectedness, school
bonding, school membership) in definicije, pa imajo le-te tri pomembne skup-
ne značilnosti (Allen in Kern, 2017): (i) učenci_ke in dijaki_nje so čustveno po-
vezani z drugimi osebami na šoli, (ii) učenci_ke in dijaki_nje imajo svoje mesto
v šolskem prostoru in (iii) učenci_ke in dijaki_nje imajo občutek vključenosti v
šolskem okolju. Definicija, ki velja za najbolj uporabljeno na področju občut-
ka pripadnosti šoli, je Goodenowa (1993), ki občutek pripadnosti šoli opredel-
juje kot učenčevo_kino oz. dijakovo_injino subjektivno zaznavanje, da je v šol-
skem okolju sprejet_a, spoštovan_a, vključen_a in deležen_a podpore s strani
drugih (Slaten idr., 2016).
Občutek pripadnosti šoli se je v različnih študijah že potrdil kot pomem-
ben napovednik višje učne uspešnosti (npr. Anderman, 2002; Hughes idr., 2015;
Korpershoek idr., 2019) ter blagostanja učenk_cev in dijakov_inj (npr. Jose idr.,
2012; Moffa idr., 2016; Raskauskas idr., 2010). Učenci_ke in dijaki_nje, ki poroča-
jo o višjem občutku pripadnosti šoli, so torej v šoli pogosteje bolj uspešni, po-
ročajo pa tudi o višjih ravneh različnih vidikov blagostanja.
Pri ugotavljanju občutka pripadnosti šoli smo v raziskavi uporabili lestvico
OECD (2020), v okviru katere so posameznice_ki odgovorili na vprašanje »Po-
misli na svojo šolo: v kolikšni meri se strinjaš z naslednjimi trditvami?« pri na-
slednjih postavkah »Počutim se izločenega (ali izobčenega)«, »V šoli z lahkoto
sklepam prijateljstva«, »Čutim pripadnost do te šole«, »V svoji šoli se počutim
čudno in odveč«, »Zdi se mi, da me imajo drugi učenci_ke oz. dijaki_nje ra-
di« in »V šoli sem osamljen_a«. Pripadajoče postavke so ocenili na 4-stopenjski
lestvici (1 – Sploh se ne strinjam do 4 – Popolnoma se strinjam).
kontekst šole
