Page 526 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 526
nost percepcije šolskih virov med mladimi ter njihovo stopnjo psihološke prila-
gojenosti in kompetentnosti.
1.2 Šolska klima
Šolska klima je v literaturi prepoznana kot koncept, ki omogoča razumeti izku-
šnje učencev_k in dijakov_inj v šolah ter priložnosti za spodbujanje pozitivne-
ga razvoja mladih. Pomemben del raziskav šolske klime v zadnjih desetletjih je
bil posvečen prepoznavanju skupnih definicij šolske klime, vključno z njenimi
različnimi dimenzijami (npr. Cohen idr., 2009; Thapa idr., 2013). Čeprav enotna
znanstvena definicija šolske klime ne obstaja, jo najpogosteje in najširše opre-
deljujemo kot preplet prepričanj, vrednot in odnosov med učenci_kami, dija-
ki_njami in šolskim osebjem, ki oblikuje njihove medsebojne interakcije kot
tudi posameznikovo_čino percepcijo moralnih, odnosnih in institucionalnih
vidikov ter sprejemljivega vedenja ter pravil šolskega življenja (Grazia in Mo-
linari, 2020). Pri tem je pomembno, da so pri tem v središču posameznikove_
čine izkušnje ter posameznikovo_čino zaznavanje različnih vidikov delovanja
526 šole (Cohen idr., 2009; Grazia in Molinari, 2020). Raziskave kažejo, da je zazna-
vanje šolske klime učenk_cev in dijakov_inj povezano z njihovimi čustvenimi
(npr. Aldridge in McChesney, 2018), socialnimi (npr. Reaves idr., 2018) in aka-
demski dosežki (npr. Berkowitz idr., 2017).
Nadalje raziskave poudarjajo relativno kompleksno in večdimenzional-
no strukturo šolske klime, katere dimenzije niso univerzalno opredeljene. Na-
tional School Climate Center (NSCC) (2020) v Združenih državah Amerike kot
etablirana institucija na področju preučevanja šolske klime (Lewno-Dumdie
idr., 2020) prepoznava 14 dimenzij šolske klime, ki jih uvršča v šest področij: 1)
Varnost, ki vključuje jasna pravila in norme; občutek fizične varnosti in obču-
tek socialno-čustvene varnosti; 2) Poučevanje in učenje, kar vključuje podpo-
ro učenju ter socialno in državljansko učenje; 3) Medosebni odnosi, ki vključu-
jejo spoštovanje različnosti, podporne odnose med učenci_kami, dijaki_njami
in odraslimi ter podporne odnose med učenci_kami in dijaki_njami samimi; 4)
Institucionalno okolje, ki vključuje pripadnost šoli, socialno vključenost in fizi-
čno okolje; 5) Družbeni mediji oziroma njihova uporaba za spodbujanje pozi-
tivne šolske klime (povezanost itd.) ter 6) Zaposleni, kar vključuje način voden-
ja ter profesionalne odnose v šoli.
Rezultati raziskave Balaguerja in drugih (2022), ki so šolsko klimo preuče-
vali v okviru štirih dimenzij (skupnost: vrstniški odnosi in varnost; vezi: pripad-
nost in podpora; jasnost: pravila in vrednote; opolnomočenje: ponujene de-
javnosti, viri in vpliv), kažejo, da zaznavanje pozitivne šolske klime in delovanja
šole s strani mladih pomembno napovedujeta njihov pozitivni razvoj.
Kot je razvidno iz zgoraj navedenih kot tudi drugih opredelitev šolske
klime, le-te kot eno pomembnejših dimenzij izpostavljajo občutek pripadnosti
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
gojenosti in kompetentnosti.
1.2 Šolska klima
Šolska klima je v literaturi prepoznana kot koncept, ki omogoča razumeti izku-
šnje učencev_k in dijakov_inj v šolah ter priložnosti za spodbujanje pozitivne-
ga razvoja mladih. Pomemben del raziskav šolske klime v zadnjih desetletjih je
bil posvečen prepoznavanju skupnih definicij šolske klime, vključno z njenimi
različnimi dimenzijami (npr. Cohen idr., 2009; Thapa idr., 2013). Čeprav enotna
znanstvena definicija šolske klime ne obstaja, jo najpogosteje in najširše opre-
deljujemo kot preplet prepričanj, vrednot in odnosov med učenci_kami, dija-
ki_njami in šolskim osebjem, ki oblikuje njihove medsebojne interakcije kot
tudi posameznikovo_čino percepcijo moralnih, odnosnih in institucionalnih
vidikov ter sprejemljivega vedenja ter pravil šolskega življenja (Grazia in Mo-
linari, 2020). Pri tem je pomembno, da so pri tem v središču posameznikove_
čine izkušnje ter posameznikovo_čino zaznavanje različnih vidikov delovanja
526 šole (Cohen idr., 2009; Grazia in Molinari, 2020). Raziskave kažejo, da je zazna-
vanje šolske klime učenk_cev in dijakov_inj povezano z njihovimi čustvenimi
(npr. Aldridge in McChesney, 2018), socialnimi (npr. Reaves idr., 2018) in aka-
demski dosežki (npr. Berkowitz idr., 2017).
Nadalje raziskave poudarjajo relativno kompleksno in večdimenzional-
no strukturo šolske klime, katere dimenzije niso univerzalno opredeljene. Na-
tional School Climate Center (NSCC) (2020) v Združenih državah Amerike kot
etablirana institucija na področju preučevanja šolske klime (Lewno-Dumdie
idr., 2020) prepoznava 14 dimenzij šolske klime, ki jih uvršča v šest področij: 1)
Varnost, ki vključuje jasna pravila in norme; občutek fizične varnosti in obču-
tek socialno-čustvene varnosti; 2) Poučevanje in učenje, kar vključuje podpo-
ro učenju ter socialno in državljansko učenje; 3) Medosebni odnosi, ki vključu-
jejo spoštovanje različnosti, podporne odnose med učenci_kami, dijaki_njami
in odraslimi ter podporne odnose med učenci_kami in dijaki_njami samimi; 4)
Institucionalno okolje, ki vključuje pripadnost šoli, socialno vključenost in fizi-
čno okolje; 5) Družbeni mediji oziroma njihova uporaba za spodbujanje pozi-
tivne šolske klime (povezanost itd.) ter 6) Zaposleni, kar vključuje način voden-
ja ter profesionalne odnose v šoli.
Rezultati raziskave Balaguerja in drugih (2022), ki so šolsko klimo preuče-
vali v okviru štirih dimenzij (skupnost: vrstniški odnosi in varnost; vezi: pripad-
nost in podpora; jasnost: pravila in vrednote; opolnomočenje: ponujene de-
javnosti, viri in vpliv), kažejo, da zaznavanje pozitivne šolske klime in delovanja
šole s strani mladih pomembno napovedujeta njihov pozitivni razvoj.
Kot je razvidno iz zgoraj navedenih kot tudi drugih opredelitev šolske
klime, le-te kot eno pomembnejših dimenzij izpostavljajo občutek pripadnosti
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
