Page 510 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 510
in nižji stopnji skrbi v sklopu fokusnih skupin, medtem ko so povprečne vred-
nosti vprašalnika pokazale, da imajo višjo stopnjo povezanosti in nižjo stopnjo
kompetentnosti. Dijaki_nje nižjega poklicnega izobraževanja so poročali o viš-
ji stopnji kompetentnosti in nižji stopnji skrbi, ravno obratno pa so pokazale
povprečne vrednosti kazalnikov glede na izpolnjen vprašalnik.
Zaradi nasprotujočih rezultatov merjenja in fokusnih skupin smo v večji
meri sledili željam, ki so jih sodelujoči dijaki_nje izrazili v fokusnih skupinah.
Splošno gledano so skoraj vsi udeleženci_ke fokusnih skupin poročali o po-
manjkanju športa ter druženja, saj so bile fokusne skupine izvedene v času
popolnega zaprtja države (december 2020, januar 2021). Zaradi teh informa-
cij smo v pripravo intervencije vsakič vključili tudi različne športne aktivnosti
ter čim več interaktivnih vsebin, ki bi omogočile dodatno povezovanje med
udeleženci_kami intervencije. Dodatno smo sproti sledile njihovim povratnim
informacijam znotraj posameznih delavnic in se odzivale na njihove trenu-
tne potrebe (prilagajanje aktivnosti glede na njihovo trenutno razpoloženje
in zmožnosti) ter več časa namenile posameznim aktivnostim, ki spodbujajo
510 tiste kazalnike pozitivnega razvoja mladih, za katere so ocenili, da jim manjka-
jo glede na vprašalnike ter glede na njihovo podano mnenje (npr. poudarjanje
skrbi za druge tekom vseh delavnic pri dijakih in dijakinjah srednjega strokov-
nega in poklicnega izobraževanja ter nižjega poklicnega izobraževanja).
3.0 Evalvacija učinkovitosti intervence
PYD-SI-PROGRAM
Slika 1: Izvedba merjenj, fokusnih skupin ter intervencije v projektu
Pozitivni razvoj mladih: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
nosti vprašalnika pokazale, da imajo višjo stopnjo povezanosti in nižjo stopnjo
kompetentnosti. Dijaki_nje nižjega poklicnega izobraževanja so poročali o viš-
ji stopnji kompetentnosti in nižji stopnji skrbi, ravno obratno pa so pokazale
povprečne vrednosti kazalnikov glede na izpolnjen vprašalnik.
Zaradi nasprotujočih rezultatov merjenja in fokusnih skupin smo v večji
meri sledili željam, ki so jih sodelujoči dijaki_nje izrazili v fokusnih skupinah.
Splošno gledano so skoraj vsi udeleženci_ke fokusnih skupin poročali o po-
manjkanju športa ter druženja, saj so bile fokusne skupine izvedene v času
popolnega zaprtja države (december 2020, januar 2021). Zaradi teh informa-
cij smo v pripravo intervencije vsakič vključili tudi različne športne aktivnosti
ter čim več interaktivnih vsebin, ki bi omogočile dodatno povezovanje med
udeleženci_kami intervencije. Dodatno smo sproti sledile njihovim povratnim
informacijam znotraj posameznih delavnic in se odzivale na njihove trenu-
tne potrebe (prilagajanje aktivnosti glede na njihovo trenutno razpoloženje
in zmožnosti) ter več časa namenile posameznim aktivnostim, ki spodbujajo
510 tiste kazalnike pozitivnega razvoja mladih, za katere so ocenili, da jim manjka-
jo glede na vprašalnike ter glede na njihovo podano mnenje (npr. poudarjanje
skrbi za druge tekom vseh delavnic pri dijakih in dijakinjah srednjega strokov-
nega in poklicnega izobraževanja ter nižjega poklicnega izobraževanja).
3.0 Evalvacija učinkovitosti intervence
PYD-SI-PROGRAM
Slika 1: Izvedba merjenj, fokusnih skupin ter intervencije v projektu
Pozitivni razvoj mladih: razvojne zakonitosti v kontekstu migracij.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
