Page 505 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 505
3. delavnica: Samozavest 505
Namen tretje delavnice je spodbujanje razvoja pozitivne identitete in samo-
podobe, predvsem pa preoblikovanje misli o sebi in situacijah, v katerih smo iz
negativnih oblikovali realnejše.
Najprej so udeleženke_ci izpolnili vprašalnik, nato je bila predstavljena za-
snova delavnice, sledil je krog hvaležnosti, nato pa predstavitev domače nalo-
ge, katere namen je bil krepitev povezanosti z učitelji_cami.
Za prebijanje ledu sta bili izvedeni dve aktivnosti, in sicer smo jih najprej
povprašali, kako se počutijo v tistem trenutku od 1 do 10, nato pa smo v prime-
ru, da so bile delavnice izvedene preko spleta, izvedli skrivalnice; v primeru, da
so bile delavnice izvedeno v živo, pa so se morali udeleženci_ke razvrstiti gle-
de na mesec v letu, v katerem praznujejo rojstni dan.
Sledila je aktivnost Razmišljam pozitivno (Zorenje skozi To sem jaz: Pri-
ročnik za preventivno delo z mladostniki; Tacol idr., 2019). Namen aktivnosti
je bil, da mladostniki poleg čustev in vedenja v posameznih situacijah večkrat
usmerijo pozornost na to, kar v tistem trenutku razmišljajo. Pomembno je, da
vedo, da lahko v večji meri vplivamo na svoje misli, jih izbiramo, vrednotimo,
spreminjamo in jih nadzorujemo. Vse to nam omogoči, da lahko ovrednotimo
negativne misli oziroma njihov negativni učinek in jih je mogoče nadomestiti
z bolj ustreznimi in realnimi mislimi (Tacol idr., 2019). Še posebej je ključno, da
prepoznajo vpliv lastnih misli na svoja čustva in vedenje, ki so posledice misli,
ki se jim pojavljajo. Znotraj aktivnosti so udeleženke_ci identificirali vse ne-
gativne misli, ki se lahko pojavijo v dani situaciji, kasneje pa so jih nadomesti-
li z bolj pozitivnimi ali realnimi mislimi. Nadalje so razmišljali, kako posamezne
misli vplivajo na to, kako se počutimo in kaj počnemo.
Naslednja aktivnost je bila Gibanje in dihanje v stoječem položaju (Projekt
Roka v roki: Program za strokovne delavce_ke in učitelje_ice; Jensen idr., 2020).
Namen aktivnosti je kratek premor med posameznimi aktivnostmi znotraj de-
lavnice preko vključitve telesne aktivnosti v program. Aktivnost vključuje po-
vezovanje gibanja z dihanjem. Zavedanje lastnega dihanja aktivira parasim-
patični živčni sistem in uravnava stopnjo stresa. To pomeni, da je zavedanje o
lastnem dihanju pomemben del urjenja samouravnavanja (Jensen idr., 2020).
Sledila je aktivnost Pozitivni samogovor (Projekt Roka v roki: Program za
učence_ke; Marušić idr., 2020). Namen aktivnosti je seznaniti udeležence_ke s
samogovorom kot pomembno strategijo, ki jo lahko uporabljajo pri presojanju
in reševanju problemov, tudi v procesu samoregulacije (Brinthaupt idr., 2009;
Depape idr., 2006) ter jih opolnomočiti, da lahko ta samogovor spremenijo v
bolj realnega in primernega situaciji, v kolikor zaznajo, da je negativne narave.
Raziskave potrjujejo, da je samogovor pozitivno povezan z višjo čustveno in-
teligentnostjo (Depape idr., 2006). Udeleženci_ke so se tako najprej seznani-
li s pomenom samogovora, nato pa so bili dve minuti v tišini z zaprtimi očmi
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
Namen tretje delavnice je spodbujanje razvoja pozitivne identitete in samo-
podobe, predvsem pa preoblikovanje misli o sebi in situacijah, v katerih smo iz
negativnih oblikovali realnejše.
Najprej so udeleženke_ci izpolnili vprašalnik, nato je bila predstavljena za-
snova delavnice, sledil je krog hvaležnosti, nato pa predstavitev domače nalo-
ge, katere namen je bil krepitev povezanosti z učitelji_cami.
Za prebijanje ledu sta bili izvedeni dve aktivnosti, in sicer smo jih najprej
povprašali, kako se počutijo v tistem trenutku od 1 do 10, nato pa smo v prime-
ru, da so bile delavnice izvedene preko spleta, izvedli skrivalnice; v primeru, da
so bile delavnice izvedeno v živo, pa so se morali udeleženci_ke razvrstiti gle-
de na mesec v letu, v katerem praznujejo rojstni dan.
Sledila je aktivnost Razmišljam pozitivno (Zorenje skozi To sem jaz: Pri-
ročnik za preventivno delo z mladostniki; Tacol idr., 2019). Namen aktivnosti
je bil, da mladostniki poleg čustev in vedenja v posameznih situacijah večkrat
usmerijo pozornost na to, kar v tistem trenutku razmišljajo. Pomembno je, da
vedo, da lahko v večji meri vplivamo na svoje misli, jih izbiramo, vrednotimo,
spreminjamo in jih nadzorujemo. Vse to nam omogoči, da lahko ovrednotimo
negativne misli oziroma njihov negativni učinek in jih je mogoče nadomestiti
z bolj ustreznimi in realnimi mislimi (Tacol idr., 2019). Še posebej je ključno, da
prepoznajo vpliv lastnih misli na svoja čustva in vedenje, ki so posledice misli,
ki se jim pojavljajo. Znotraj aktivnosti so udeleženke_ci identificirali vse ne-
gativne misli, ki se lahko pojavijo v dani situaciji, kasneje pa so jih nadomesti-
li z bolj pozitivnimi ali realnimi mislimi. Nadalje so razmišljali, kako posamezne
misli vplivajo na to, kako se počutimo in kaj počnemo.
Naslednja aktivnost je bila Gibanje in dihanje v stoječem položaju (Projekt
Roka v roki: Program za strokovne delavce_ke in učitelje_ice; Jensen idr., 2020).
Namen aktivnosti je kratek premor med posameznimi aktivnostmi znotraj de-
lavnice preko vključitve telesne aktivnosti v program. Aktivnost vključuje po-
vezovanje gibanja z dihanjem. Zavedanje lastnega dihanja aktivira parasim-
patični živčni sistem in uravnava stopnjo stresa. To pomeni, da je zavedanje o
lastnem dihanju pomemben del urjenja samouravnavanja (Jensen idr., 2020).
Sledila je aktivnost Pozitivni samogovor (Projekt Roka v roki: Program za
učence_ke; Marušić idr., 2020). Namen aktivnosti je seznaniti udeležence_ke s
samogovorom kot pomembno strategijo, ki jo lahko uporabljajo pri presojanju
in reševanju problemov, tudi v procesu samoregulacije (Brinthaupt idr., 2009;
Depape idr., 2006) ter jih opolnomočiti, da lahko ta samogovor spremenijo v
bolj realnega in primernega situaciji, v kolikor zaznajo, da je negativne narave.
Raziskave potrjujejo, da je samogovor pozitivno povezan z višjo čustveno in-
teligentnostjo (Depape idr., 2006). Udeleženci_ke so se tako najprej seznani-
li s pomenom samogovora, nato pa so bili dve minuti v tišini z zaprtimi očmi
učinek intervencije pyd-si-program na kazalnike pozitivnega razvoja mladih
